Objavljeno: 14.6.2022 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Monitor Posebna 2022

Šola od doma: Nesluteno razkošje ali huje kot v nočni mori?

Ko smo nekoči drgnil šolske klopi, so se zdele zamisli o pouku na daljavo kot znanstvena fantastika. Da vsaj en dan ne bi bilo treba v šolo in da bi vsaj en dan starši lahko delali od doma, je bilo nemogoče.

Večina takratnih analognih modemov je dosegala hitrosti okoli 2.400 bitov na sekundo (danes operaterji uvajajo optiko hitrosti 2.000.000.000 bitov na sekundo!), kar je bilo veliko premalo za prenos žive slike in zvoka na daljavo. Pravi razmah hitrih podatkovnih povezav je v novem tisočletju prinesla šele televizija prek IP, ki je do danes že skoraj izpodrinila klasično analogno kabelsko televizijo. Čeprav smo lahko pri operaterjih naročili le televizijo ali le internet, je večina že takrat izbrala oboje in dobila ustrezne megabite.

Računalnik za šolo na daljavo.

Nove komunikacijske možnosti pa je prinesel šele Skype. Med njimi je še danes najpopularnejša videokonferenčna povezava, prek katere se lahko pogovarjamo s prijatelji, sorodniki, z znanci in s sodelavci pa tudi organiziramo virtualne sestanke z veliko udeleženci. Kmalu so se pojavila konkurenčna navidezna omrežja za video komunikacijo, kot je Zoom. Microsoft je še naprej razvijal svoj pred leti kupljeni Skype in nadalje širil njegove storitve. Na voljo je tudi Microsoft Teams, tako v okviru pisarne kot spletne storitve, Office 365.

Na začetku bolj tako ...

Zmogljivost Arnesovih spletnih strežnikov težko primerjamo z zmogljivostjo ogromnih strežniških farm (t. i. javnih računalniških oblakov) spletnih velikanov, kot so Amazon, Google in Microsoft. Kljub temu so prav Arnesovi strežniki v prvem valu epidemije predstavljali edino vez šole z učenci, saj so jim šole prav prek njih posredovale učno gradivo in naloge. Po drugi strani je RTV Slovenija na prvem programu vsako jutro oddajala izobraževalni program Infodrom, namenjen šolarjem, ki so ga nekateri redno spremljali, dokler ni bilo v večini šol uvedeno interaktivno poučevanje na daljavo.

Starši smo bili svojim otrokom v oporo, ko so od doma delali prve nove korake v svet interneta in tudi pri izvajanju učnega načrta. Resda so imeli pred vsakim od prvih valov epidemije tudi nekajurna krajša izobraževanja, a nič ne more nadomestiti praktičnega dela s spletnimi storitvami v oblaku.

V začetku otroci niso bili ocenjevani na daljavo, kasneje pa smo jim starši pomagali oddati rešene naloge, fotografirali njihove izdelke in celo posneli videe z njihovim petjem in plesom za ocene pri glasbenem pouku ter vse posredovali učiteljem prek spletne pošte ali spletnega foruma posameznega predmeta.

Večji problem je bila športna vzgoja, saj je kakovostna vadba v majhnem stanovanju skoraj nemogoča, vendar hkrati nujna za ohranjanje športnih sposobnosti. No, saj v bližnji park smo vedno zahajali, tudi nogomet v ljubljanskem parku Tivoli se je prilegel.

... potem pa zelo zares ...

V drugem valu epidemije so mnoge šole prešle na interaktivni pouk na daljavo, ki zahteva vzpostavitev videokonferenčnih povezav med učenci in učitelji. Nekatere so v ta namen izkoristile zelo obremenjeni videokonferenčni strežniški sistem Arnesa, druge so se znašle po svoje.

Pri nas se je šola odločila za Microsoftovo pisarno Office 365, ki poleg Microsoft Teams za videokonferenčno komunikacijo omogoča tudi vse ostale funkcionalnosti na daljavo, ko so Word, Excel in ostale aplikacije ter e-pošta, torej vnos urnikov, trenutno besedilno komunikacijo in vzpostavljanje forumov za vsakega od predmetov in tudi medsebojno komunikacijo učencev o različnih aktivnostih.

Prek foruma posredovana naloga za likovni pouk.

Nekatere šole so za videokonferenčni sistem uporabile tudi Zoom in druga podobna omrežja, katerih uporaba je zastonj ali pa je treba zanje nekaj malega plačati. Kljub temu nismo dobili občutka, da bi spletni velikani epidemijo covida 19 izkoriščali za mastne zaslužke. Mnogi so namesto tega svoje proste kapacitete raje brezplačno namenili odraščajočim uporabnikom, ki bodo skoraj gotovo tovrstno komunikacijo nekoč uporabljali tudi v službi.

Računalniška oprema za šolo na daljavo

Čeprav šola na daljavo odlično deluje prek zmogljivih računalnikov za igranje računalniških iger z zahtevno trirazsežno grafiko, povsem zadoščajo že novejši prenosni računalniki, mikro in mini peceji ter dovolj velike računalniške tablice. Imeti pa morajo tudi spletno kamero, mikrofon in zvočnike, ki so lahko vgrajeni ali povezani s kablom ali z brezžično povezavo.

Sam prisegam na Raspberry Pi 4, ki sem mu dodal tipkovnico, miško, monitor, spletno kamero z mikrofonom in ojačevalnik z zvočniki, saj je po video in avdio zmogljivostih podobno zmogljiv kot cenejši mini pece z arhitekturo Intel ali AMD, a je pri njem bistveno enostavneje namestiti in po potrebi obnoviti programsko opremo. To, ki je v celoti brezplačna in vključuje sodoben brskalnik Chromium, pisarno LibreOffice, Scratch 3.0 za učenje programiranja, matematična orodja in nekaj enostavnih računalniških igric, s posebnim programčkom (npr. Win32DiskImager), namestimo na kartico microSD iz slike podatkovnega pogona, ki jo prenesemo s spletnih strani proizvajalca www.raspberry.si. Potem lahko s funkcijo sudo apt-get install ***ime paketa*** sorazmerno enostavno brezplačno dodajamo dodatne programske pakete z interneta.

Mikro PC, primeren za šolo na daljavo.

Najprej smo za šolo na daljavo uporabljali Raspberry Pi 3, ki je po procesorski zmogljivosti nekoliko podhranjen, a je vseeno brez večjih težav zmogel prvi val epidemije. Moti predvsem, da ne omogoča namestitve odjemalske aplikacije za Microsoft Teams, ki bistveno pohitri delovanje in obnovo video povezave ob morebitni zrušitvi. Novejši Raspberry Pi 4 s tem, podobno kot mini peceji z arhitekturama x86-32 in x86-64, nima težav in je več kot dovolj zmogljiv za celostranski prikaz žive slike visoke ločljivosti (1.080p).

Raspberry Pi 4 je odličen tudi za spremljanje televizije prek spleta v živo ali s časovnim zamikom pa tudi za gledanje videov z Youtuba, zato ga občasno uporabljamo tudi drugi družinski člani. Kar pa je najlepše, lahko ga kadarkoli izključimo – kar s stikalom, pri čemer se operacijski sistem prav nič ne »poškoduje«, izgubimo lahko le odprte neshranjene datoteke.

Interaktivni pouk na daljavo

Interakcija med učenci in učitelji je nujna za učinkovit pouk na daljavo z minimalno vključenostjo staršev, ki namesto vloge učitelja ali pomočnika učitelja prevzamemo vlogi svetovalca in tehničnega skrbnika računalniške opreme pri otrocih, ki še ne znajo sami skrbeti zanjo.

Učenci so se novega načina pouka na daljavo hitro privadili, ob čemer so si nekateri poslušanje razlage učne snovi dodatno popestrili s prigrizki in pijačo, z medsebojnim pošiljanjem kratkih sporočilc in celo igranjem računalniških igric. Potem ko kak teden učitelji niso posvečali pozornosti občasnemu zvončkljanju sporočilc ali drugim nepojasnjenim zvokom zaradi igranja računalniških igric, so predvsem zaradi pritožb drugih učencev naposled odkrili prave vzroke. Izklapljanje video povezave je postalo prepovedano, obvezno pa je bilo izklapljanje in vklapljanje mikrofonov, s čimer se je bilo najlažje izogniti motečim šumom. Tako da sta imela vselej vklopljen mikrofon le učitelj in učenec, ki je trenutno z njim komuniciral.

e-Forumi pouka na daljavo.

Poleg učencev so se o pouku na daljavo veliko naučili tudi učitelji. Nekateri so se naučili vnaprej posneti video z učno snovjo, internetno povezavo nanj pa so skupaj z navodili za delo posredovali učencem prek e-foruma ali po e-pošti. Pouk na daljavo je z novimi pravili in večanjem zmogljivosti oblačne računalniške infrastrukture postajal vse resnejši in vse bolj podoben tistemu v pravi šoli. Zamuditi na šolsko uro je postalo ravno tako slabo kot v pravi šoli. Jutranje razredne ure so bile namenjene sproščenemu pogovoru kot tudi preverjanju, česa so se učenci v preteklih dneh naučili. Telovadba je bila pod nadzorom kamer, da lenuhi niso »zabušavali«. Res pa je, majhna otroška soba ali dnevna soba še zdaleč ne more nadomestiti telovadnice ali šolskega igrišča. Pri preverjanju znanja za oceno prav tako ni bilo več šale, saj sta morala biti kamera in mikrofon učenca ves čas vklopljena, starši pa smo se morali umakniti iz prostora.

Nujna hitra povezava z internetom

Še tako dobra računalniška oprema ne pomaga brez dostopa do interneta. V prvem valu epidemije so zadoščale že sorazmerno počasne internetne povezave, prek katerih je bilo mogoče prenašati datoteke z navodili za delo in nalogami ter komunicirati z učiteljem prek elektronske pošte. Prehod na interaktivno šolo na daljavo pa je zahteval sorazmerno zmogljive povezave s hitrostjo prenosa podatkov vsaj 200 kilobitov na sekundo v obe smeri za prenos zvoka, za video konferenco pa vsaj štiri megabite na sekundo v obe smeri – tako kot učenec vidi učitelja, mora tudi učitelj videti učenca.

Vseeno so učitelji ob težavah z zmogljivostjo videokonferenčnih strežnikov učencem naročili, naj izklopijo sliko s svojih spletnih kamer in s tem omogočijo tekoče spremljanje slike z učiteljevega računalnika.

Še vedno uporabni ...

Računalniki, ki so jih otroci dobili za šolo na daljavo so pri rednem pouku še vedno uporabni. Tu in tam še vedno dobijo tudi kako domačo nalogo, ki jo lahko rešijo prek interaktivnega vprašalnika, kar je navadno lažje, kot če bi jo reševali v delovni zvezek ali na list papirja.

Še vedno je, denimo, mogoče reševanje nalog za kolesarski izpit. Pri interaktivnem preverjanju znanja aplikacija v spletnem oblaku postreže z različnim ilustriranimi vprašanji in pri vsakem zahteva, da med več odgovori izberemo pravilnega (enega ali več). Poleg vadbe omogoča tudi ocenjevanje na daljavo. Vendar je prav, da učenci preverjanje teoretičnega znanja opravijo v šolski računalniški učilnici ali na papirnih polah pod nadzorom učitelja, saj je tako malo možnosti za goljufanje. Praktični del izpita je vsekakor treba opraviti na kolesu, v prometu.

Ali je dobro, da so se po sili razmer že mlajši otroci v osnovni šoli začeli računalniško opismenjevati, presodite sami. Sam menim, da je odlično, da nekaj vedo, a kljub temu jim ne smemo dovoliti, da bi sončne vikende in popoldneve namesto s prijatelji na dvorišču ali na izletu v naravi preživeli za računalnikom ali da bi celo po pouku vsak dan ure sestankovali prek videokonferenčnih povezav.

Zdaj je čas za druženje!

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

fc4dkL5HR9w

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji