Oki C9500dn
Japonski izdelovalec Oki, ki ga poznamo predvsem po tiskalnikih, ki za osvetljevanje dokumentov uporabljajo tehnologijo LED, se je v zadnjih mesecih prejšnjega leta posvetil popolni prenovi svoje ponudbe barvnih modelov laserskih tiskalnikov, tako cenejših kot tudi dražjih. Najmočnejša serija njihovih izdelkov je še vedno "serija C9000", ki je dobila dva nova modela, C9300 in C9500, v nekaj različnih izvedbah, ki se razlikujejo po opremljenosti. Najšibkejši je C9300n, ki ponuja možnost tiskanja z največjo ločljivostjo 600 × 1200 pik na palec, ima 128 megabajtov pomnilnika in omrežno kartico, nima pa diska in enote za tiskanje na obe strani (slednje imajo prav vsi drugi modeli 9300 in 9500). V laboratorij smo dobili močnejšo izvedbo tiskalnika, to je model C9500dn, preizkusili pa smo tudi izvedbo hdn, torej povsem enak tiskalnik z dodatnim diskom, ki pride prav še posebej ob uporabi tiskalnika v omrežju z večjim številom uporabnikov.
Da gre pri Okiju za zmogljivo zverino, postane jasno že, ko ga vidimo, saj veliko ohišje tehta zajetnih 74 kilogramov in je treba nekaj krepkih rok, da ga postavijo na izbrano mesto. Na spodnjem delu ohišja je velik predal za 550 listov, ki sprejme tudi papir velikosti A3+, nad njim pa imamo dostop do enote za tiskanje na obe strani. Papir se praviloma odlaga z licem navzdol na odlagališče na vrhu tiskalnika, kot alternativa je na voljo tudi odlagalnik ob strani, ki v kombinaciji s samodejnim večnamenskim podajalnikom omogoča tudi tiskanje na debelejše nosilce po ravni poti papirja - ob uporabi tega pa je z Okijem mogoče natisniti tudi več metrov dolge napise na ustrezno dolg papir. Do pogona tiskalnika imamo dostop prek vrhnje plošče ohišja, ki se odpira podobno kakor pokrov motorja pri avtomobilu. Pogon za tiskanje v enem prehodu je sestavljen iz štirih ločenih valjev (na vrhu katerih vstavimo kartuše s prahom), nanizanih drug za drugim, na koncu pa je še velika grelna enota. Pogon je sicer zelo pregledno narejen, menjavanje potrošenega materiala je kar se da enostavno, ni pa tudi ne vem kako dostopen ob morebitnem zatikanju papirja, saj se nam je zgodilo, da se je tiskalniku zataknil papir v grelcu (ki je zadnji del pogona), ob čemer je obdržal nekaj listov tudi na valjih. Za odstranitev teh smo morali izvleči prav vse valje (torej tudi kartuše in grelec - kar smo morali ugotoviti sami, saj je tiskalnik prek zaslona LCD sporočil le, da je treba odpreti zgornji pokrov, ni pa opisal postopka, kako odpraviti zatikanje, kot to, denimo, naredijo tiskalniki HP.
Če si ogledamo le najznačilnejše tehnične lastnosti Okija 9500dn, vidimo, da gre za enega najhitrejših tiskalnikov na trgu sploh, saj ima deklarirano hitrost tiskanja kar 37 črno-belih strani A4, oziroma 30 barvnih. Zato ne preseneča, da je Oki prav na vseh hitrostnih preizkusih brez težav opravil s konkurenco, razen pri izpisu 15 strani preizkusnega besedila - kar je posledica še vedno precej dolgega časa, ki ga potrebuje za izpis prve strani (po naših merjenjih približno 17 sekund). Pri 50 strani dolgem preizkusnem dokumentu pa se to praktično ne opazi več, saj zanj potrebuje vsega minuto in 37 sekund. Pohvaliti velja tudi hitro delovanje enote za tiskanje na obe strani, saj ta podaljša čas izpisovanja le za približno 50 odstotkov (pri večini konkurentov se čas izpisovanja podaljša za okoli 100 odstotkov). Vseeno pa velja opozoriti, da tiskalnik pri tiskanju daljših dokumentov porabi kar nekaj časa za to, da se ogreje ali ohladi (da, tiskalnik namreč pozna tudi ohlajevalni cikel). Še posebej moteče pa je dokaj dolgo ogrevanje grelca pred tiskanjem, ki se zgodi že po nekaj minutah neuporabe, pa čeprav tiskalnik ni v varčnem načinu delovanja. No, vendarle lahko zapišemo, da je tiskalnik hiter, pravzaprav zelo hiter. Žal pa ne moremo ničesar podobnega reči o zanesljivosti. Z zatikanjem papirja sicer ni imel težav, le pri kakšni "eksotični" vrsti predvsem drsečega papirja se mu je v mehanizmu kdaj zataknil kak list. Večje težave pa je imel z ustvarjanjem odtisa, saj se je nekajkrat zgodilo, da se pri prenosu dokumenta (predvsem takega z velikimi črnimi površinami) z valja na papir (še posebej to velja za posebne vrste papirja) ta ni dovolj prijel na papir in so se pod površino naredili zračni mehurčki, ti pa so potem odstopili. V najhujših primerih je bil odtis popolnoma neuporaben. Zanimivo, da se je to dogajalo po ohlajevalnem ciklu, kar kaže, da tiskalnik pri ohlajanju nemara pretirava. No, če smo najprej mislili, da gre za napako, ki muči naš preizkusni model, pa je na naše presenečenje popolnoma enaka napaka mučila tudi manjši Oki C7300, ki smo ga prav tako preizkusili.
S kakovostjo izpisanega smo bili sicer večinoma zadovoljni, predvsem barve so bolj ali manj zelo točne, so pa zato vmesni odtenki kar precej rastrirani. Želeli bi si tudi več odtenkov, saj so barvni in sivinski prelivi na preizkusnem vektorskem odtisu dokaj skokoviti. Če smo rekli, da smo bili z natančnostjo barv zadovoljni v večini primerov, je to zato, ker je tiskalnik nekatere odtenke barve kože z vklopljenim samodejnim popravljanjem barv (kar je privzeta nastavitev) popolnoma zgrešil in namesto odtenka kože prikazal odtenke vijolične. Izklop omenjene nastavitve je napako odpravil. Sicer so izpisi zelo podrobni in ostri, tudi postscriptni odtis je zelo dober, čeprav ne povsem brez napak. Dodajmo še, da so gonilniki med boljšimi in da se gonilniki PCL in PostScript med sabo po videzu praktično ne razlikujejo.
Oki C9500dn
Velikost (razred): A3+ (dražji barvni).
Ločljivost: 1200 × 1200 pik na palec.
Navedena hitrost: 37/30 strani na minuto (čb/barvno).
Tehnične lastnosti: 550 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik); PCL 5c, Adobe Postscript 3; 320 MB/1024 MB; vzporedni, USB, omrežni.
Cena: 2.045.160 tolarjev.
Cena natisnjene strani: 5,03 tolarjev (čb), 27,40 tolarjev (barvno).
Prodaja: Mikroing, (01) 423 61 31, www.mikroing.si.
Za: Velika hitrost, dobra opremljenost.
Proti: Cena, težave s samodejno korekcijo barv pri nekaterih odtenkih barve kože, težave s prekrivnostjo.