Med začetniki revolucije na področju osebnega računalništva

Objavljeno: 28.5.2019 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Zgodovina | Revija: Junij 2019

Kalifornijsko podjetje Cromemco je poznano po visokotehnoloških računalnikih in perifernih napravah, ki so uporabnike navduševale v prvih letih revolucije na področju osebnega računalništva. Ne nazadnje je Cromemco svetu dal prvo digitalno kamero, prvo barvno grafično kartico, prvo programabilno hrambo podatkov in tehnologijo preklopa med pomnilniškimi režami.

Podjetje Cromemco sta leta 1976 uradno ustanovila dva doktorska študenta z univerze Stanford. A sodelovanje med Harryjem Garlandom in Rogerjem Melenom se je kot partnerstvo začelo že leta 1974, podjetje pa nosi ime po kratici študentskega doma, ki je bil rezerviran za podiplomske študente inženirstva – Crothers Memorial Hall. Njuna prva izdelka sta bila digitalni fotoaparat Cromemco Cyclops Camera in barvni grafični vmesnik Cromemco Dazzler, ki sta bila za tiste čase zelo inovativna, nato pa se je podjetje preusmerilo v proizvodnjo računalniških sistemov.

Od tehnoloških navdušencev do inovatorjev

Oba ustanovitelja sta bila tudi pisca člankov za revijo Popular Electronics. Konec leta 1974 je Roger Melen obiskal newyorško redakcijo revije in tam videl prototip osebnega računalnika MITS Altair 8800. Bil je tako navdušen nad njim, da je takoj spremenil svoj povratni let v Kalifornijo in dodal postanek v mestu Albuquerque, kjer se je srečal z Edom Robertsom, predsednikom MITS, in odkupil prototip številka 2, ki ga je ta imel na svoji mizi. Roberts je tudi spodbudil Melena k razvoju dodatkov za računalnik Altair.

Cromemco je izdelal prvo kamero, ki jo je bilo moč povezati z računalnikom.

Melen in Garland sta se takoj lotila dela. Njun prvi izdelek je bil grafični vmesnik za Altair, poimenovan Cyclops Camera, ki velja za prvo digitalno računalniško kamero na svetu. V tistih časih tudi ni obstajal priročen način za shranjevanje programske opreme, večina le-te se je zato hranila v obliki papirnatih listov ali magnetnih trakov. Inovatorja sta nadaljevala s pripravo rešitve, poimenovane Bytesaver, ki je uporabnikom omogočila, da je bil računalnik Altair nared za delo tako rekoč takoj po vklopu, ne da bi bilo treba nanj najprej ročno naložiti program iz zagonskega medija. Sledila je inovacija, ki se je prav tako rodila iz praktične potrebe – slike, ki jih je v računalniku Altair hranil vmesnik Cyclops Camera, sta želela prenesti tudi na druge zaslone. Zato sta izdelala namensko grafično kartico, ki je računalniku Altair omogočila, da je sliko pošiljal na barvni televizor. Izdelek se je imenoval Dazzler in je bil praktično prva komercialna grafična kartica za osebne računalnike, svetu pa sta ga avtorja predstavila v reviji Popular Electronics februarja 1975.

Pomenljive zmage

Podjetje Cromemco je doživelo vrsto pomembnih mejnikov na področju računalništva. Leta 1981 je ameriško vojno letalstvo opravilo raziskavo med ponudniki računalniških sistemov, saj je iskalo rešitev za nadzor zračnega prometa, in ugotovilo, da računalnik Cromemco najbolj ustreza zahtevam ameriške vojske. Pozneje so v ameriški vojski tudi naročili 600 Cromemco sistemov, ki so skrbeli tudi za vojaške operacije.

Cromemco sistemi so bili široko uporabljeni tudi v različnih komercialnih aplikacijah. Blagovna menjalnica v Chicagu je, denimo, uporabljala grozd, sestavljen iz 60 sistemov Cromemco Z-2, pri čemer je bilo na vsak sistem »obešenih« po osem terminalov, ki so delovali na prodajnih mestih.

Računalniki Cromemco so bili tudi prvi mikroračunalniški sistemi, ki so doživeli večji prodajni uspeh na Kitajskem. Samo leta 1985 so jih univerze na Kitajskem naročile več kot 10.000.

Cromemcov Dazzler (poimenovan tudi TV DAZZLER) je bila grafična kartica za računalnike z vodilom S-100. V posamezen računalnik je bilo mogoče namestiti več kartic Dazzler in sestaviti njihovo sliko. To funkcionalnost so takoj pograbile televizijske hiše; kartice Dazzler so postale del sistemov ColorGraphics, ki so ustvarili večino vremenskih posnetkov, prikazanih na ameriški televiziji v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja.

Kartica Dazzler je omogočala prikaz računalniške grafike na televizorjih.

Začetnika igričarske periferije za osebne računalnike

Ena izmed priljubljenih možnosti rabe računalnika Altair z dodatkom Dazzler je seveda bila tudi igranje iger. Toda takrat še ni obstajal način, kako povezati igralno konzolo oziroma njeno krmilno palico z računalnikom Altair. Naslednji projekt Melena in Garlanda je bil oblikovati konzolo z igralno palico in vmesniško kartico, ki je podpirala 8-bitni digitalni kanal in 7 analognih kanalov (t. i. D + 7A). Rešitev D + 7A je tako postala še veliko več kot samo vmesnik igričarske krmilne ročice in prav ta kartica je računalnikom Altair omogočila, da so postali priljubljeni tudi na področju zajema in obdelave podatkov ter širše v industriji. Cromemco se je takrat samooklical za specialista za računalniške periferne enote, poleg tega je užival tudi sloves proizvajalca inovativnih rešitev in kakovostne izdelave.

Cromemco je v začetnih letih razveseljeval tudi igričarje.

Skok v računalniške vode

Že leta 1976 je postalo jasno, da bo Cromemco nekega dne izdelal svoj lastni računalnik, saj je podjetje že izdelovalo in prodajalo večino njegovih sestavnih delov. To se je tudi uresničilo. Avgusta 1976 je Cromemco svetu predstavil svoj prvi računalnik, imenovan Z-1. Cromemco Z-1 je bil na voljo z že vgrajenim statičnim pomnilnikom 8K, za manjšo zmedo na trgu pa je poskrbela odločitev, da računalnik uporabi enako ohišje kot konkurenčni računalnik IMSAI 8080. Razlika je seveda bila v drobovju; medtem ko je izdelek podjetja IMSAI poganjal procesor Intel 8080, je imel Z-1 vgrajen mikroprocesor Z80 s taktom 4 MHz.

Računalniku Z-1 je sledil model Z-2, ki ga je podjetje predstavilo junija 1977. Ta je že premogel 64K pomnilnika in poganjal ga je operacijski sistem Cromemco DOS (krajše CDOS), ki je bil podoben operacijskemu sistemu CP/M. Z-2 je poleg serijskega vmesnika RS-232C premogel še vzporedni vmesnik in tako odpravil potrebo po velikem številu stikal, ki so »krasila« model Z-1.

V naslednjih evolucijskih korakih je Cromemco prešel na poimenovanje System One, ki je bil zgolj nadgrajeni Z-2, temu pa sta sledila še računalniška sistema System Two in System Three.

Cromemco je bil eno pomembnejših imen v začetku razvoja mikroračunalnikov.

Računalnik System Three je bil predstavljen leta 1978 in se je lahko pohvalil s tem, da je lahko uporabljal dva programska jezika – FORTRAN IV in Z80 BASIC. Zasnovan je bil za profesionalno uporabo in več sočasnih uporabnikov, ki so bili z njim povezani prek CRT-terminalov, premogel pa je tudi tiskalnik. Na doplačilnem seznamu je bila možnost vgradnje trdega diska.

A Cromemco je razumel, da ne more izdelovati zgolj strojne opreme, saj so stranke pričakovale računalnike kot celoto. Tako je že leta 1979 izdal operacijski sistem CROMIX, ki je bil zelo podoben sistemu Unix, a je bil prilagojen mikroračunalnikom. CROMIX je prvotno tekel na računalniku System Three, pozneje pa še na vseh Cromemco računalnikih in sistemih, ki so temeljili na družini procesorjev Motorola 68000. Te je Cromemco začel uporabljati leta 1982, pri čemer je ubral zelo zanimivo pot. Uporabljal jih je v obliki dvoprocesorskih razširitvenih kartic, kjer je procesorju Motorola 68000 družbo delal še procesor Zilog Z-80, katerega naloga je bila zagotavljati združljivost sistema s starejšimi programi.

Kot nov način prenove svojih modelov je Cromemco pozneje še enkrat preimenoval svoje računalnike, System One, Two in Three so postali družine 100, 200 in 300, kot novinca pa so predstavili računalnik 400. Dvoprocesorske kartice so postale priljubljena izbira tudi pri drugih proizvajalcih.

Cromemco se je opogumljen z dogajanjem na trgu odločil preizkusiti še na trgu najcenejših računalnikov. Izdelal je mikroračunalnik C-10, ki je premogel procesor Z-80 in disketnik. Ta večjega uspeha žal ni požel.

Razumeli bitko za talente

Podjetje Cromemco je zaposlovalo številne za računalniško industrijo pomembne inženirje. Ti so po tem, ko so prenehali delati za Cromemco, bodisi ustanovili svoja podjetja v Silicijevi dolini ali pa se zaposlili v drugih računalniških podjetjih, kjer so nadaljevali razvoj. Filozofija podjetja Cromemco je bila vsaj prva leta nadvse odprta – inženir je dobil lastno pisarno, računalnik in proste roke pri razvoju. V podjetju Cromemco je med leti 1982 in 1994 kot vodja razvoja programske opreme delal tudi slovenski matematik in računalniški znanstvenik prof. Egon Zakrajšek.

Dosegli vrhunec in se prodali

V vsega nekaj letih je Cromemco postal resno podjetje. Leta 1983 je tako zaposloval več kot 500 ljudi in v letu dni ustvaril 55 milijonov ameriških dolarjev prihodkov. Leta 1986 je Cromemco s svojimi rešitvami za grafično pripravo vremenskih napovedi in vsebin za novičarske oddaje zalagal že več kot 80 televizijskih postaj na ozemlju ZDA. Lastnika se zato nista mogla upreti ponudbi, ki sta jo prejela od korporacije Dynatech, ki je Cromemco leta 1987 kupila in priključila svoji podružnici ColorGraphics Weather Systems.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki