Licence, licence, licence ... Čemu le?
Starejši mački se bodo spomnili, kako je prva slovenska računalniška revija pri nas ob koncu osemdesetih nekje na zadnjih straneh objavljala ocene računalniških iger in male oglase zanje. Naprodaj so bili piratizirani (beri: ukradeni) programi in igre, na kasetah in disketah. Danes tako služenje upravičeno štejemo za "balkansko" in je tudi kaznivo.
Statistika tržnega inšpektorata kaže, da je poleg pričakovane najbolj razširjene pisarniške zbirke MS Office prav pri vrhu tudi nelicenčno nameščanje telefonskega imenika Slovenije in znamenitih slovarjev založbe DZS. To velja za podjetja, ki jih je tržna inšpekcija pregledala. Kakšno je stanje po domačih računalnikih, si lahko predstavljamo.
Težko razumem, da nas večina brez večjih težav in pomislekov poravna račun za do vrha napolnjen bencinski rezervoar. Večinoma gre za zneske okrog 50 evrov. Polni smo pa pomislekov in izgovorov, ko razmišljamo o nakupu npr. protivirusne programske opreme, ki nas stane večinoma manj kot 50 evrov na leto. Tako nam je škoda tistega denarja, ko pa se da vse ukrasti v spletu ali dobiti od prijatelja. Še huje je pri telefonskem imeniku. Sveža enouporabniška različica TIS 2009 stane vsega 16,5 evra. Pizza in pivo za dva nas staneta več. Najbrž je v nas še kar precej kontrabantarjev ...
Bi bili pripravljeni npr. z mize v neki pisarni povsem brez pomislekov ukrasti (za)puščeno denarnico? Dvomim. Večini bi se oglasil zvonček vesti, ki bi sporočal, da je tako ravnanje etično sporno. Ko pa enkrat pridemo na področje programske opreme, naletimo na tanek led, saj je programska oprema prikladno neoprijemljiva. Če prekopiramo ali nezakonito namestimo programsko opremo, ne krademo ničesar, saj je program neotipljiv, ni materializiran. Najbolj prikladen izgovor je zagotovo ta, da Bill Gates (ali pa kdo drug) pospravi v žep precej preveč denarja in da ravno zato ne bomo kupovali, temveč bomo kradli. Še Robin Hood bi bil ponosen.
Prepričan sem, da bo prej ali slej preobrat, ko se o takih junaštvih ne bo več govorilo kot o herojskih dejanjih, marveč bodo tisti, ki kradejo tudi banalno in poceni programsko opremo, previdno molčali, da se ne bi osramotili in jih ne bi družba izločila na obrobje.
Da bi se zgodil čudež in bi prišlo do drugačnega obrata, ko bi družba spoznala, da je tudi alternativa komercialnim programom, in jo začela tudi množično uporabljati, ne verjamem. Pa vendar je možno imeti že danes povsem delujoče orodje za dom in službo tudi brez nekaj sto evrov težke naložbe, ki lahko predstavlja tudi več kot tričetrtinski delež v vsoti, ki smo jo namenili za nakup računalnika. Odgovor se seveda skriva v odprti kodi in uporabi storitev, ki so brezplačne. Naš paradni konj iskanja po slovenskem spletu Najdi.si skuša pridobiti nazaj precej izgubljenih ovčic tudi s tem, da je ponudil v brezplačno uporabo storitev iskanja po slovarjih. Upam, da se je s to potezo končalo obdobje množičnega piratiziranja priljubljene zbirke. Z največjim veseljem bom zdaj lahko vsakemu, ki bo potreboval nameščene "asp" slovarje, odvrnil, naj pač uporablja tiste na Najdi.si.
Prav v dneh, ko to pišem, mi je prišel v roke Dellov prenosnik Inspiron 1545, ki ima tovarniško nameščen Ubuntu. Moram priznati, da je bil to moj prvi malce bolj resen stik s to distribucijo Linuxa. Navdušil me je s svojo preprostostjo in enostavnostjo. Privajanje na novo okolje je sila enostavno. Večina programskih paketov, ki jih bo povprečen uporabnik potreboval, je že nameščenih, pa tudi dodajanje novih ni nemogoče opravilo.
Po več kot tedenski uporabi Ubuntuja sem prepričan, da je razlog, zakaj ostajamo pri že znanem operacijskem sistemu iz Redmonda, zgolj v naši komoditeti. S tem ni seveda nič narobe, če smo pripravljeni za to tudi plačati. Če uberemo drugačno pot, je kraja. Odprtokodni pisarniški zbirki načeloma ne manjka nič posebnega in zadosti večini povprečnih uporabnikov. Tisti, ki jo uporabljajo, so najbrž zadovoljni z njo, drugi pa vedo, zakaj plačajo Microsoftu licenco. Ali pa jo ukradejo.
In seveda, naj jasno povem, da nisem zagovornik ne BSA, ne Microsofta in ne drugih izdelovalcev programske opreme. Sem navdušen uporabnik odprte kode. Kjer se le da, jo uporabljam, ker marsikje prekaša plačljive programe. Klasičen zgled takega programa je orodje, ki ga uporabljam za stiskanje datotek v formatu ZIP. Eden izmed največkrat ukradenih programov pri nas je Winzip, ki ga večina uporabnikov in sistemskih upraviteljev rada (verjamem, da iz lenobe) namešča v svoje sisteme, pa čeprav osnovno podporo ponujajo že sama Okna XP. Odprtokodna rešitev, ki v marsičem prekaša omenjeni program, je 7-zip z lastnim izpopolnjenim algoritmom stiskanja.
Tudi če se nismo pripravljeni odreči priljubljenemu operacijskemu sistemu iz Redmonda, lahko v računalnik namestimo zgolj odprtokodne ali proste programe in tako dobimo povsem delujoč stroj. Pregledovalnik in urejevalnik datotek PDF, odprta pisarna, 7-zip, VLC (GOM player, media player classic ...), IMGBurn, firefox s številnimi razširitvami, thunderbird, gimp, inkscape, apache, mysql, php, joomla, plone, java ... Skorajda je ni na(d)loge, ki nam je ne bi rešili programi, ki jih razvijajo odprtokodna skupnost ali altruistični posamezniki. In ko smo navajeni na te programe, avtomatično odpade tudi potreba po kraji komercialnih aplikacij. Ubili smo torej tri muhe na mah: programska oprema ne predstavlja več tričetrtinske vrednosti računala, ostajamo na varni strani zakona in, morda najpomembnejše, spat gremo s čisto vestjo. Treba je le malce poguma in privajanja.
Morda se bo slišalo kot poceni parola, vendar sem prepričan, da odprta koda vodi v odprto družbo, kjer nas bodo multinacionalke vse težje "farbale". V zadnjih nekaj letih odprtokodna skupnost doživlja neverjeten razcvet. Upam le, da recesija ne bo preveč udarila po večjih "mecenih" projektov in po programerjih, ki iz lastnega zadovoljstva, da sodelujejo pri nečem velikem, prispevajo kodo v globalno zakladnico znanja.
Skorajda je ni na(d)loge, ki nam je ne bi rešili programi, ki jih razvija odprtokodna skupnost ali altruistični posamezniki. In ko smo navajeni na te programe, avtomatično odpade tudi potreba po kraji komercialnih aplikacij.
