Korak v pravo smer?

Objavljeno: 30.8.2016 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Monitor Pro | Revija: September 2016

Tehnologije interneta stvari vztrajno prodirajo v naš vsakdan. Pametni termostati in garažna vrata so res uporabni, toda ali ne bi bilo nemara bolje, ko bi razvojna prizadevanja na področju povezljivosti in umetne pameti usmerili na druga področja izboljševanja življenj posameznika – npr. v zdravstvo?

vpraševanje po povezanih napravah se hitro povečuje v najrazličnejših industrijskih panogah, ne le na področju potrošniške elektronike. S pridom jih uporabljajo tudi v energetiki, avtomobilizmu in še kje. Uporaba naprav, ki zbirajo in posredujejo ter prejemajo podatke in se znajo na njihovi podlagi tudi odločati, prinaša novo raven udobja, učinkovitosti in avtomatizacije. Zamisli o tem, kako bi internet stvari lahko spremenil sodobno zdravstvo, ne manjka, tudi zdravstveno osebje je prepričano, da bodo te rešitve del zdravstva v prihodnosti.

Medtem ko majhne elektronske napravice skrbijo za preventivno in prediktivno vzdrževanje strojev, pametni termostat pa glede na prisotnost prebivalcev doma uravnava temperaturo v posameznem prostoru, je jasno, da bi lahko v internet povezane naprave in napravice s pridom izkoristili tudi v zdravstvene namene. Sploh sedaj, ko v svetu vlada manija nosljivih naprav (t. i. nošenčkov), ki so že mali zdravstveni računalniki.

Pametne postelje zaznajo, kdaj so zasedene in kdaj jih želi pacient zapustiti.

Poglejmo torej, kakšno je stanje (ne)povezanih zdravstvenih pripomočkov danes. Sodobnemu človeku so na voljo različne v internet povezane naprave, kot so spremljevalci razvoja zarodka, elektrokardiogrami, merilci temperature ali ravni sladkorja v krvi … Že omenjeni nošenčki so pravzaprav vsi po vrsti tudi merilci krvnega tlaka, boljši med njimi celo analizirajo zakisanost organizma, merijo naše spalne navade itd. Skratka, zdravstvenih podatkov o zdravju posameznika je iz dneva v dan več, a jih večina pacientov še vedno sama nosi na vpogled in analizo k zdravniku. A ne več dolgo. Pametne(jše) naprave obljubljajo, da nam bodo na voljo že natančnejši podatki, zdravstvene storitve iz oblaka pa naj bi pomenljivo zmanjšale tudi število neposrednih interakcij pacientov z zdravstvenim osebjem. Manjše zdravstvene izzive bi na podlagi velikanske količine podatkov in rešitev brez težav rešil že digitalni zdravstveni algoritem. Če smo malce hudomušni, bi utegnil zdravstveni superračunalnik s svojimi priporočili in analizami kaj hitro »premagati« tudi splošne zdravnike, na dolgi rok morebiti celo specialiste, saj bo premogel bistveno več »izkušenj« od kateregakoli posameznika.

Pametno ali še bolj pametno?

Pametnih rešitev na področju zdravstva, ki so že našle pot v prakso, ne manjka. Ene so preprostejše, druge zgledno napredne. V nekaterih bolnišnicah po svetu so že nameščene t. i. pametne postelje, ki zaznajo, kdaj so zasedene in kdaj jih želi pacient zapustiti – če gre za pacienta, ki ima predpisano strogo mirovanje, o njegovi aktivnosti seveda obvestijo zdravstveno osebje. Takšne postelje so opremljene z vrsto tipal, ki znajo glede na položaj pacienta prilagoditi trdoto podlage in naklon, in to brez posredovanja zdravstvenega osebja.

Seveda bodo rešitev s področja interneta stvari deležne najpogosteje uporabljane zdravstvene storitve, denimo pravočasno jemanje predpisanih zdravil in ustrezno doziranje. Različna podjetja so že pripravila pametne dozirnike zdravil, ki so namenjeni tako bolnišnicam kot pacientom na domu – ti pacientu pripravijo ustrezen odmerek zdravil in v oblak shranijo podatek o tem, ali ga je pacient vzel pravočasno ali ne. V kombinaciji z drugimi napravami, ki spremljajo zdravstveno stanje pacienta, bi lahko te naprave imele na voljo res vse podatke za kakovostno oceno zdravstvenega stanja posameznika in bodisi usmerjanje pacienta bodisi alarmiranje zdravstvenega osebja, še preden bi prišlo do hujših težav.

Zasebnost in varnost pod velikim vprašajem

Zdi se, da bosta daleč največji oviri pri prodoru rešitev s področja interneta stvari v zdravstvo povezani s podatki – z zasebnostjo in varnostjo podatkov. Čeprav večina pametnih naprav danes uporablja eno ali več oblik varne komunikacije za prenos podatkov do druge naprave ali v računalniški oblak, so te naprave še vedno ranljive za morebitne hekerske napade (pa tudi v podatkovni center je mogoče vdreti). Kljub temu lahko pričakujemo vedno strožjo regulativo na področju naprav, ki imajo opraviti z zdravstvenimi podatki posameznika. In to je lahko le dobro, pa četudi bo treba na nekatere naprave in rešitve počakati dlje časa. Z zdravjem se vendarle ne gre igrati – nihče si ne želi, da bi mu zlorabljeni dozirnik zdravil zmešal napačne tablete in resno ogrozil zdravje.

Hipokratova prisega za razvijalce rešitev v zdravstvu?

Zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, celo lekarnarji se morajo pri svojem delu držati visokih standardov. Neetičnost pri delu jih lahko kaj hitro stane licenc in službe. A skladno z razvojem rešitev v zdravstvu se zdi, da imajo računalniški programerji še bistveno večji vpliv na zdravje pacientov, pa od njih (še) nihče ne zahteva določene zaprisege k neškodovanju pacientom. Glede na hitrost zbiranja in obdelave zdravstvenih podatkov je zelo na mestu vprašanje, ali ne bi nemara programerji IT, ki se ukvarjajo z rešitvami v zdravstvu, morali delovati skladno z istimi etičnimi standardi kot drugi zdravstveni delavci. V času, ko se pogovarjamo (in delamo na) o zbirkah biometričnih in drugih resnično osebnih podatkov, zamisel o tem, da bi morali tudi razvijalci rešitev dati Hipokratovo prisego, sploh ne zveni več pretirano.

V času, ko želijo velika podjetja (Google, IBM in druga) kar se da natančno analizirati zdravstvene podatke in priti do novih odkritij, se zdi vprašanje zasebnosti in varnosti podatkov še toliko bolj pereče. Kakšni algoritmi preverjajo naše zdravstvene podatke in kaj z njimi pravzaprav počno? To vedo le programerji ...

Zdravstvo (oddaljene) prihodnosti in pametni vsadki

V zadnjih letih hitro napreduje bionika, znanstveniki nam v bližnji in daljni prihodnosti prerokujejo čedalje več vsadkov različnih vrst in oblik. Ena ne več tako »norih« zamisli predvideva kar podkožno vsaditev pametnega telefona. Prehod z mikro proti nanoelektroniki in napredek na področjih materialov pa obljubljata še elegantnejše rešitve. Tako bi lahko v nekaj letih že dobili umetno kožo, ki bo imela vse lastnosti na dotik občutljivih zaslonov in elektronskega papirja – ko nam ne bo prikazovala funkcije pametne osebne mobilne naprave, jo bomo lahko uporabili kot svojevrstno elektronsko tetovažo!

Tudi rešitve za najbolj razširjene bolezni, kot sta sladkorna bolezen in debelost, se pospešeno digitalizirajo in selijo v naša telesa. V prihodnosti pa utegne bionična trebušna slinavka, opremljena z majhnim senzorjem (velikosti igle), zelo natančno meriti nivo sladkorja v krvi in ga tudi uravnavati – posameznik pa bo lahko vse skupaj nadziral prek aplikacije na mobilnem telefonu, po potrebi bo podaljšala te informacije tudi do osebnega oziroma lečečega zdravnika. Sorodna ugotovitev in rešitev bo namenjena pacientom s kronično debelostjo, le da bi slinavko v tem primeru nadomestila pametna kapsula, ki bo stalno spremljala razvoj (nabiranje) maščob v telesu in ga s pomočjo pametnih rešitev in uporabnikove volje tudi uravnavala. Raziskovalna skupina Proteus že razvija t. i. kibernetske tablete (opremljene z mikroprocesorji, senzorji in programsko opremo), ki bodo zdravniku sporočale stanje v notranjosti telesa, posledično pa bo ta precej natančno ugotovil, kakšni so zdravilni učinki zdravil oziroma drugi (želeni in neželeni) učinki.

Za piko na i pa si znanstveniki po vsem svetu želijo razviti še nekakšen možganski računalniški vmesnik. Neposredna povezljivost človeških možganov z računalnikom, ki jo vse pogosteje kažejo znanstvenofantastični filmi, se naposled utegne uresničiti. Prek večjega števila elektrod lahko znanstveniki že danes preberejo in ustrezno tolmačijo nevronske signale možganov, stvar deluje v realnem času in jo je moč že uporabiti za upravljanje zunanjih naprav. Procesorski gigant Intel je šel celo tako daleč, da je vse skupaj zapisal na koledar – za leto 2020 napoveduje praktično uporabo vmesnika možgani-računalnik. A to je le prvi korak, podobno kot pri drugih rešitvah v medicinske namene bo tudi ta vmesnik v prihodnosti na voljo kot vsadek.

Vsi našteti pametni vsadki in dodatki bi močno spremenili podobo zdravstva, predvsem pa bi se lahko izkazali kot odlična preventiva in znatno zmanjšali število kirurških posegov ter drugih invazivnim oblik zdravljenja.

Internet stvari v zdravstvu napoveduje pravcato revolucijo.

Rešitev za branje misli bo pred praktično komercializacijo seveda še precej bolj »zloščena«.

Ljudje tako pogosto vlačimo po rokah svoje pametne telefone, da bi bilo nemara res bolj prikladno, ko bi jih imeli dobesedno »v roki«.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki