Ko je dovoljeno vse, kar ni prepovedano

Ko je dovoljeno vse, kar ni prepovedano
Objavljeno: 27.8.2019 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Monitor Pro | Revija: September 2019

Microsoft je predstavil novo storitev gostovanja v oblaku Azure Dedicated Host, ki podjetjem nudi dedicirane strežnike in z njimi povezane storitve v oblaku, a pravo razburjenje konkurence in širše javnosti je povzročila spremna novica, v kateri oznanjajo spremembo licenčne politike za uporabo programskih izdelkov v oblaku, kot so Windows Server, SQL Server in drugi priljubljeni izdelki.

S prvim oktobrom bodo kupci morali za nove dedicirane strežnike v oblaku plačati dodatno, dražjo licenčnino, kar bo brez dvoma podražilo ceno storitev gostovanja strežnikov, predvsem pri konkurenci. Konkretno: z oktobrom bodo omejili prenosljivost licenc, ki jih podjetja že imajo, v oblak.

Tako imenovani BYOL (bring your own licence), kjer so kupci lahko svoje obstoječe licence (kjer cene diktirajo poslovne pogodbe) prenesli s svojih strežnikov v javni oblak, zdaj ne bo več mogoč. Kdor bo to želel početi, bo moral kupiti novo licenco za izdelek v oblaku in ob tem doplačati garancijo za vzdrževanje različic SA (software assurance).

Microsoft trdi, da s to potezo preprosto sledijo novi realnosti ponudbe strežnikov kot storitve, pri čemer zdaj ločujejo tradicionalne ponudnike zunanjega izvajanja storitev (outsourcing) in ponudnike javnih storitev v oblaku (cloud hosting). Med zadnje so uvrstili svoj Azure pa tudi oblake družb Alibaba, Amazon, VMware Cloud in Google. Zanimivo, da so drugi ponudniki izvzeti, kar bi se dalo razumeti tudi kot varnostni mehanizem, da si takoj ne prikličejo preiskave o zlorabi položaja.

Ker je na spisku tudi Azure, se na prvi pogled zdi, da je podražitev vsaj pravična, če že ne upravičena. A poznavalci Microsoftove zapletene licenčne politike znajo hitro povedati, da Microsoft v okviru storitev Azure Hybrid Benefit hitro ponudi občutne popuste. Za virtualni strežnik Windows, recimo, okoli 40 odstotkov, virtualni strežnik SQL Server kar do 75, za sam strežnik SQL Server pa okoli 35 odstotkov. Tega tekmeci seveda ne morejo ponuditi.

Vodilni možje pri Amazon Web Services in Google Cloud Platform so zato že zagnali krik in obsodili Microsoftovo taktiko kot poskus zakonsko prepovedane vezave izdelkov na storitve enega ponudnika, pa čeprav z obvozom, ki se mu reče popusti.

Taktika je sicer že znana več desetletij, saj je Microsoft podobne poteze vlekel že pred prihodom storitev v oblaku, tj. zvišanje cen, vendar zmanjšanje ugodnosti in dejanske svobode izbire. Tokrat je politika bolje »kamuflirana«, saj velja samo za dedicirane strežnike. Kdor se zadovolji z deljenimi (multitenant) strežniki, ne bo občutil nobenih sprememb.

Na ta način je Microsoft najbrž hotel pokazati, da izbira dejansko obstaja. Toda po drugi strani je res, da leži v segmentu dediciranih strežnikov največ računalniškega bremena, ob tem pa največji kupci in zato največji zaslužek.

Analitiki trdijo, da bo Microsoftova poteza brez dvoma prizadela kupce, posredno ali neposredno. Če ne zgolj cenovno, pa zaradi povečane kompleksnosti obravnavanja in upravljanja licenc ter storitev, kar je že zdaj sila naporen proces.

Težko je verjeti, da bo Microsoftova poteza ostala neopažena – bodisi pri zakonodajalcih, konkurenci ali končnih kupcih. Da, v poslu je dovoljeno vse, kar ni prepovedano.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki