Kanadski računalniški inženirji z domišljijo in znanjem

Objavljeno: 24.4.2018 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Zgodovina | Revija: Maj 2018

Morda niste vedeli, toda prvi prenosni računalnik so izdelali Kanadčani, in sicer nekaj mesecev pred Američani. A kot že tolikokrat in na različnih področjih, se je tudi tokrat primerilo, da so zgodovino napisali zmagovalci, zato večina sveta (zmotno) meni, da je prvi prenosni računalnik izdelal Compaq, in ne v Evropi skoraj neznani Dynalogic Corporation.

Januarja 1973 je Murray Bell v kanadskem mestu Ottawa ustanovil eno tamkajšnjih prvih podjetij, ki so se ukvarjala z izdelovanjem računalnikov. Podjetje Dynalogic Corporation se je sprva ukvarjalo z razvojem disketnikov in disket ter računalniških vmesnikov za povezavo »miniaturnih« računalnikov z disketniki. Prodajni program podjetja so dopolnjevali namizni kalkulatorji, ki so bili pravzaprav vstopna točka podjetja do poslovnih strank. Računalništvo je bilo šele v povojih.

Leta 1975 se je Dynalogic Corporation odločil za razvoj disketnika z lastnim mikroprocesorjem in strojno programsko opremo, ki bi bil prek vmesnika RS-232C (ta je takrat predstavljal industrijski standard) sposoben »sobivati« z najrazličnejšimi računalniki. Še istega leta je na računalniškem sejmu Canadian Computer Show podjetje tudi ponosno predstavilo rezultat trdega dela razvojnih inženirjev – disketnik DynaTermDisk Series 7000. Apetiti podjetja so se po odmevnem sprejemu hitro povečali. Že naslednje leto se je podjetje odločilo vstopiti na trg računalnikov in 1. oktobra 1976 naznanilo svoj prvi izdelek – Dynalogic Microcomputer System (DMS). Šlo je za tiste čase res napreden računalnik, ki ga je poganjal procesor Motorola 6800, podobno kot neposredni konkurenti pa je tudi DMS za hrambo podatkov in zagon operacijskega sistema uporabljal disketnik in diskete. Poganjal je res napreden lasten operacijski sistem DYNAMO, ki ga je razvil računalniški inženir Donald C. Lindsay. Prvi DMS je jeseni 1976 zabrnel na fakulteti za tehnologijo v Ottawi, v naslednjih mesecih pa se je podjetje začelo širiti zunaj matične Kanade in svoje računalnike prodajati tako v ZDA kot v Evropi.

Računalniki Dynalogic so veljali za ene najboljših na trgu, vodstvo podjetja pa je želelo podirati različne mejnike. V začetku 80. let prejšnjega stoletja je tako že začelo razvijati prototip prenosnega namiznega računalnika. A sledilo je ne prav popolno presenečenje – obetavno podjetje je leta 1981 prevzel velikan Bytec Management Corp. in ga preimenoval v podružnico Dynalogic Info-Tech.

Dynalogic Hyperion – prvi prenosni računalnik

Inženirji so na srečo dobili proste roke in so lahko nadaljevali z uresničevanjem revolucionarne zamisli. Prvi prenosni računalnik, v čast izvirnega podjetja poimenovan Dynalogic Hyperion, je družba Bytec predstavila javnosti pomladi 1982 na računalniškem sejmu Comdex v mestu Atlantic City. Za tiste čase je bil res nekaj posebnega, naslednji opis pove vse: »To je najzmogljivejši poslovni prenosnik na svetu«. Prvi računalniki Dynalogic Hyperion so stranke razveselili šele januarja 1983, saj je moralo podjetje najprej ustrezno pripraviti proizvodnjo, z IBM PC združljiv računalnik pa je imel priporočeno prodajno ceno 4995 dolarjev. Prodajali so ga na skoraj vseh celinah, naprodaj je ostal do leta 1985. Na evropskih tleh je s prodajo računalnikov Hyperion septembra 1983 začela nemška veriga trgovin Anderson Jacobson, ki pa je prenosni računalnik nekoliko nelogično preimenovala »Ajile«.

Prvi prenosni računalnik je znal tipkovnico spretno skriti pod zaslon in disketna pogona. Tehtal je znosnih 8,2 kilograma.

Dynalogic Hyperion je imel v ohišje vgrajen 7-palčni zaslon CRT in par 5,25-palčnih disketnikov z zmogljivostjo 360 kB, premogel pa je tudi 256 kB delovnega pomnilnika. Grafična kartica je bila združljiva s standardoma CGA in HGC, sliko pa je lahko prek vgrajenega video izhoda pošiljala tudi na drug računalniški monitor ali televizor. V računalnik je bil vgrajen tudi modem, ki je podatke lahko prenašal s hitrostjo 300 bit/s. Dynalogic Hyperion je poganjal operacijski sistem H-DOS, prilagojeno različico MS-DOS, priloženo pa je imel programsko opremo za upravljanje modema, urejevalnik besedil Lotus 1-2-3 in zbirko podatkov. Priloženo je imel tudi ustrezno tipkovnico. V primerjavi z drugimi in predvsem težkimi računalniškimi škatlami tistega časa je Dynalogic Hyperion tehtal znosnih 8,2 kilograma, zato si je zaslužil oznako prenosni računalnik, v prid mu je šel tudi podatek, da je bil prvi tekmec, Compaqov prenosnik, skoraj polovico težji.

Kanadčani so tako dobili prvo bitko za prenosni računalnik, saj so ameriškega konkurenta Compaq in njegov računalnik Compaq Portable prehiteli za dva meseca. O tem, kako kakovostna je bila zasnova Hyperiona, priča tudi podatek, da je licenco zanj leta 1984 plačal tudi tekmec Commodore International, ki je takrat že kazal znake in željo po nadvladi na področju osebnih računalnikov. Zaokrožile so tudi govorice, da bi lahko Commodore celo prevzel družbo Bytec ali vsaj njeno računalniško podružnico, a se to ni zgodilo. Tudi Applov Steve Jobs je bil eden prvih, ki so si temeljito ogledal novega konkurenta.

Drobovje prvega prenosnega računalnika. Problematičen del sta bila disketnika, ki sta se rada kvarila, to pa je načelo ugled podjetja.

Čas je pokazal, da Dynalogic Hyperion vendarle ni deloval tako zelo zanesljivo, pestile so ga različne težave z disketniki, zato so se stranke začele ozirati h konkurenci, omadeževanega ugleda pa podjetje nikoli ni zares v celoti opralo. Dodatno je računalnik Dynalogic Hyperion teplo to, da je bil le okoli 95 odstotkov združljiv z osebnim računalnikom PC, kar so konkurenti spretno izkoristili, predvsem Compaq je rad poudarjal, da je izdelal prvi pravi prenosni računalnik in svojo različico zgodbe uveljavil vsevprek v računalniški literaturi.

Vmesnik operacijskega sistema H-DOS je bil za čas svojega nastanka edinstven, premogel je preprost sistem menujev. Tipke F1 do F5, ki so bile pod 7-palčnim zaslonom, so ustrezale petim menujskim postavkam, ki so se spreminjali glede na kontekst prikaza na zaslonu in so uporabnikom močno olajšale vnos ukazov DOS (potrebnega je bilo bistveno manj tipkanja). Tipke so delovale tudi v urejevalniku besedil in zbirki podatkov.

Bytec je sicer svoje delo opravil temeljito – za prvi prenosni računalnik je bila na voljo tudi izdatna literatura, kar ga je naredilo še toliko bolj privlačnega pri uporabnikih, ki so komaj čakali na to novost.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki