Je internet pripravljen?

Je internet pripravljen?
Objavljeno: 31.3.2020 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: April 2020

»Dovolj sem star …« se ponavadi začnejo besede modrecev in nadaljujejo v, »da se spomnim kar nekaj primerov, ko smo brali o tem, da bo internet pokleknil pod bremenom.« Tudi tokrat beremo o tem in tudi tokrat bo internet preživel.

Svet se je zaradi koronavirusa spremenil veliko bolj kot kadarkoli, predvsem pa hitreje kot kadarkoli do zdaj. V tednu ali dveh je bolj ali manj ves svet »ostal doma« in se obesil na internet. V Italiji se je uporaba spleta povečala za 30 odstotkov, v ZDA za 40, v Južni Koreji za 15 odstotkov, pri Arnesu, ki upravlja slovensko stičišče omrežij SIX, pa poročajo o kar 100 odstotkov večjem internetnem prometu.

Na trenutke je kazalo, da ima internet težave. Niti ne toliko s hitrostmi pretoka podatkov kot z zmogljivostmi strežnikov, ki poganjajo različne aplikacije. Kot pišemo v novicah naše priloge Monitor Pro, so pod težo bremena začeli pokašljevati Microsoftovi Teamsi, videokonferenčni Zoom, Ciscov Webex pa tudi Googlov Hangouts. Več je v uporabi tudi Skype in ljudje, ki ga uporabljajo, znajo povedati, da se je v zadnjih dneh občutno povečal glasovni/video zamik. Ljudje so vse te servise začeli uporabljati veliko bolj kot do zdaj, težave so bile logične. Toda zgoraj omenjeni velikani so jih v večji meri hitro odpravili, t. i. »skalabilnost« je »oblaku« v resnici vgrajena že ob rojstvu.

Promet se je povečal tudi informativnim velikanom. Netflixov promet se je po podatkih Cloudflara sicer povečal le za 12 odstotkov, spletno igranje računalniških iger pa je »zraslo« za kar 75 odstotkov. Levji delež seveda odpade na Fortnite in moj sin mi zna povedati, da mu igra občasno »cuka« in celo za nekaj sekund »obvisi«. Toda deluje in nič ne kaže, da bo morebiti pokleknila.

Spletna prodaja prehrambnih artiklov bo v prihodnosti zagotovo ena ključnih poslovnih priložnosti.

Tudi slovenski ponudniki spletnih aplikacij so na začetku malce pokašljevali. Pisali smo o težavah z Arnesovimi Učilnicami (za katere pred šolanjem od doma marsikdo sploh ni vedel), začasno je pokleknil tudi eAsistent, ki ga v času krize uporablja vse več učiteljev in učencev. Toda težave so bile odpravljene, pri eAsistentu so celo tako samozavestni, da so dostop začasno odprli vsem, ne le tistim, ki so za storitev pripravljeni plačati.

Toda internet je danes del kritične infrastrukture, zato je treba nanj še posebej paziti. Tako zelo kritične, da se odgovorni pogovarjajo celo o tem, da bi evropski podatkovni centi radi postali del električnega omrežja. In tako zelo, da celo našo vrhovno oblast, Evropsko komisijo, skrbi za njegovo dobro kondicijo. Evropski komisar je tako poprosil ameriške velikane Netflix, Youtube in Amazon, da naj, lepo prosim, podatkovni video tok v Evropo malce omejijo. Za vsak primer, kot rezervo za morebitne dodatne šoke, če bi morda še prišli. Netflix je tako že obljubil, da bodo njegovi filmi v Evropi na voljo le v standardni ločljivosti, enako sta potrdila tudi Youtube in Amazon za svoj video servis Prime. Kot je videti, omejitve tečejo po kapljicah in po različnih podkanalih, osebno sem kockasti Youtube začel opažati ravno danes, pa še to le na mobilnem telefonu. Staviti pa grem, da bo naslednji korak, če bo potreben, »priporočilo« internetnim in mobilnim operaterjem, da se lotijo blokade »torrent« prometa. Ta v današnjih časih, ko imamo na voljo plačljive video vsebine, sicer ni več tako zelo velik kot nekoč, vendar bi njegova omejitev internetu v težavah gotovo pomagala.

V resnici smo lahko veliko bolj zaskrbljeni nad nekaterimi deli slovenskega interneta, predvsem nad ponudbo spletnih trgovin pri nas. Če smo s tehničnimi spletnimi trgovinami lahko zadovoljni, saj nekatere popolnoma dosegajo in morebiti celo presegajo ponudbo iz tujine, je ključna ponudba, ki manjka – spletna trgovina za nakup hrane. Že hiter skok do Sparove ali Mercatorjeve spletne trgovine, ki sta v »mirnih časih« zadovoljivo delovali, pokaže, da je »skalabilnost« spletne trgovine s hrano očitno nekaj popolnoma drugega kot skalabilnost prodaje tehničnih izdelkov. Trgovini sta stalno zasedeni in v resnici neuporabni. Kar je v času, ko naj bi bili vsi doma in se v trgovino odpravili le, če je res zelo nujno, kar žalostno. Spletna prodaja prehrambnih artiklov bo zato v prihodnosti zagotovo ena ključnih poslovnih priložnosti. Brez dvoma bo luknjo nekdo zapolnil, ali bo to kdo izmed »naših« ali kdo iz tujine, bomo pa še videli. Časa za vzpostavitev takega servisa bo, žal, kar nekaj …

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki