Iskanje v internetu

Objavljeno: 28.4.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: April 2009 | Teme: google

Spletni iskalniki so orodje, brez katerega danes praktično ne gre. So tista spletna stran, kjer se zelo pogosto začne in odvija naše bivanje v internetu. Pri roki vsak hip, zaradi enostavne rabe samoumevni. Toda, ali jih res znamo izrabiti na najboljši način? Ali sploh iščemo prave podatke s pravim orodjem? Kajti med iskalniki ne obstaja samo Google, pa čeprav je ta prva izbira za mnoge od nas.

Clanki - Monitor - Spletni iskalniki 01 - okvir lokalno iskanje.doc

Okvirček:

Morda se zdi pretirano, vendar bom takoj na začetku napisal, da brez spletnih iskalnikov internet najbrž ne bi bil to, kar je postal. Informacije o vsem mogočem ne bi bile tako na dosegu roke, s tem pa bi uporabnost ostala omejena. Iskalniki so obenem tudi nekaj takega, o čemer smo v internetu počasi že nehali aktivno razmišljati. Uporabljamo jih najbrž vsak dan, toda že skoraj instinktivno, brez pretiranega razmišljanja, kaj vse znajo, kako jih uporabljati. Ne nazadnje pa o pomenu najbolje pove zgodba podjetja Google, ki je prav zaradi iskalnika postalo to, kar danes je, ta hip najbolj prodorno računalniško podjetje na svetu.

Toda zanimivo, prav orodje, ki ga uporabljamo vsak dan, je za mnoge v resnici precej neznano. Večina uporabnikov namreč iskalnike uporablja le v njihovi osnovni obliki, saj so zadetki navadno povsem zadostni. Ko pa kljub naporom z različnimi ključnimi besedami ne najdemo iskanega, večina odneha. Kaj pa, če bi najprej preverili možnosti naprednega iskanja, dodatne storitve iskalnika ali pa posegli po drugem, bolj specializiranem iskalniku ali iskalnem orodju?

Namesto učenja nečesa, kar vsi poznamo, se bomo tokrat raje sprehodili po tem, kar je na voljo. Morda pa vam kak namig odpre novo poglavje pri vsakdanjem iskanju podatkov in spletnih strani. Vsekakor je dobra iztočnica tudi za povratno informacije od vas, kar bomo z veseljem spremljali na našem blogu (blog.monitor.si/?p=99).

Spletno iskanje vsega

Dejstvo je, da imamo danes opravka z zelo različnimi podatki in viri podatkov, žal pa univerzalnega iskalnika po vsem danes (še) ni. Drugo pa je to, da včasih želimo iskati po zelo specifičnih virih, ne pa na splošno, saj sicer ne dobimo pravih zadetkov.

Spletni iskalniki najdene informacije navadno predstavijo kot sezname rezultatov, ki jim pravimo zadetki. Sam način predstavitve zadetkov je ena tistih stvari, kar posamezen iskalnik loči od drugih. Zmotno je tudi misliti, da spletni iskalniki danes iščejo samo po spletnih straneh. Danes je to le eden, čeprav poglavitni vir. Iščemo lahko tudi po zbirkah podatkov, imenikih, drugih internetnih entitetah, kot so, denimo, novičarske skupine. Ne nazadnje lahko ob pomoči posebnih programov (Microsoft Search, Google Desktop) indeksiramo tudi podatke na svojih računalnikih in s tem izbrišemo mejo med iskanjem po lastnih in javnih podatkih.

Poglavitna razlika med spletnimi iskalniki in spletnimi imeniki je ta, da danes prvi večinoma temeljijo na iskalnih algoritmih oziroma robotskih programih, ki indeksirajo spletne strani. Spletne imenike še vedno pretežno sestavljajo in urejajo ljudje. Čeprav so iskalniki poglavitni način iskanja, včasih pridejo še kako prav tudi kakovostno pripravljeni imeniki.

Slaba stran iskalnikov je seveda to, da nam praviloma dajo preveč zadetkov. Poplava informacij, po možnosti brez kake posebne strukture, je seveda približno tako koristna, kot če iskalnika nimamo. Zato pridejo na pomoč razne tehnike in algoritmi za razvrščanje podatkov po različnih kriterijih. Najbolj iskan in ponavadi privzet način je razvrstitev po relevantnosti. Prav razvrščanje po relevantnosti je področje, na katerem se iskalniki zelo razlikujejo, saj vsak stavi na svoj princip.

Iz preteklosti v sedanjost

V začetkih interneta pravih spletnih iskalnikov, kot jih poznamo danes, sploh ni bilo. Namesto tega so bili spletni imeniki, seznami spletnih strežnikov, kazalniki na spletne strani. Iskali smo lahko po naslovu ali opisu spletne strani, ne pa po vsebini. Zamudno. Šele pri takem načinu dela je moč začutiti, kako pomembno vlogo imajo danes ta orodja. Za prvi tak seznam je skrbel kar Tim Berners-Lee, izumitelj svetovnega spleta, ki zaradi zgodovine še vedno objavlja nekdanji seznam (www.w3.org/History/19921103-hypertext/hypertext/DataSources/WWW/Servers.html).

Če odmislimo take prvotne sezname datotek v internetu, je bil prvi iskalnik s plazilcem za indeksiranje vsebin malo znani World Wide Web Wanderer, imenovan "Wandex", ki so ga leta 1993 razvili na univerzi MIT. Zanimivo, da pravzaprav ni bil razvit kot pravi iskalnik, temveč predvsem kot orodje za merjenje velikosti svetovnega spleta. Prikaz rezultatov iskanja je bil stranski učinek.

Iz prve polovice devetdesetih izhajajo imena, kot so Lycos, Magellan, Excite, Infoseek, Inktomi, Northern Light in Altavista ter mnogi manjši. Nekateri so obstali, čeprav so se marginalizirali, nekateri so se usmerili na druga področja (portali), mnogi so izginili. Tedaj se je pojavil Yahoo, sprva zgolj kot seznam spletnih strežnikov, kasneje kot eden najpomembnejših iskalnikov.

Okoli leta 2000 se je hitro in izrazito zvečala priljubljenost vsenavzočega iskalnika Google. Konkurenco so hitro strli predvsem zaradi inovativnega algoritma PageRank, ki zagotavlja razvrstitev zadetkov po številu povezav nanje, torej po priljubljenosti. V resnici pa Google celotne zgodbe okoli strategije iskanja nikoli ne razkriva in jo nenehno dopolnjuje. V tem je pač skrivnost uspeha - nenehne inovacije.

Danes na svetovni ravni poteka bitka med trojico Google, Yahoo, Microsoft (Live Search, nekoč MSN Search), a prvi ima daleč največji delež. Po podatkih družbe Nielsen NetRatings ima Google globalno 53,6 % vseh iskanj v spletu, Yahoo 19,9 %, Microsoft 12,9 %, daleč zadaj pa so drugi - AOL 5,6 %, Ask 1,5 %. V ZDA ima Google kar 62,8 % delež (podatek za januar 2009).

Toda absolutni delež Googla je nekoliko varljiv. Druga raziskava, ki so jo pripravili v družbi Forrester Research, razkriva, da razmeroma malo ljudi uporablja zgolj in samo en spletni iskalnik. Na tedenski podlagi uporablja Google okoli 69 % vprašanih, Yahoo pa okoli 50 % anketirancev. Prepad je torej precej manjši kot pri številu vseh iskanj. Razlagati si je moč tako, da pač vsakdo občasno posamezno iskanje preveri tudi pri drugi ali tretji izbiri na lastnem seznamu iskalnikov. Ista raziskava je pokazala tudi zanimivo dejstvo, da Google ni na prvem mestu, ko govorimo o začetni strani, na kateri uporabnik začne iskanje. Yahoo je domača stran okoli 30 % uporabnikom, Google pa se ustavi pri 23 %. AOL pa je na tem področju še vedno pred Microsoftom.

Danes javnost seveda pričakuje, da je uporaba spletnih iskalnikov brezplačna. Avtorji so morali najti nove poti, kako priti do zaslužkov. Pravi odgovor, vsaj ponekod, je spletno oglaševanje. Povezava zadetkov z usmerjenimi povezavami in oglasi je sredstvo, zaradi katerega je Googlu uspelo tudi komercialno. Tekmeci, na čelu z Microsoftom in Yahoojem, se tu preprosto rečeno niso znašli in še danes capljajo za vodilnim.

Trojica velikih

Kot rečeno, statistični podatki in praksa kažejo, da področje iskanja obvladujejo predvsem trije največji sistemi. Pri opisu iskalnikov moramo seveda začeti pri črki G kot Google. Toda kaj zapisati o iskalniku, ki ga najbrž prav vsi redno vsak dan uporabljamo? Google je, denimo, eden tistih, ki imajo najbolj razdelano napredno iskanje, kjer lahko izbiramo kriterije in omejujemo domeno iskalnih izrazov. Iščemo lahko po jezikih, regiji, domenah, tipih datotek, datumu zadnje spremembe strani in seveda poljubnih ključnih besedah.

Ena izmed manj znanih možnosti Googla je iskanje po tujih straneh s prevodom zadetkov v slovenščino.

V zadnjem času je še posebej zanimiva povezav s sistemom za samodejno prevajanje Google Translate, kjer lahko iščemo besede v enem jeziku, rezultate pa nato prikažemo v drugem (prevedenem) jeziku. Tega tekmeci večinoma ne ponujajo, zagotovo pa ne z možnostjo prevodov v slovenščino. Vgrajenega ima tudi enega boljših iskalnikov slik, čeprav čudežev ni moč pričakovati. Škoda, da Google v rezultate iskanja še ne vključuje zadetkov z YouTubea, čeprav ga ima v lasti, ampak moramo skočiti na domačo spletno stran storitve ali na iskalnik Google Video.

Bili so časi, ko je bil Yahoo alfa in omega spletnega iskanja, Google pa zgolj eksperiment dveh študentov, ki sta si zamislila nekaj novega. Po vseh teh letih so se stvari spremenile, Yahoo pa se je iz spletnega indeksa/iskalnika razvil v veliko korporacijo, ki razvija in ponuja številne druge spletne storitve, zaradi katerih je sam iskalnik skoraj nekoliko preveč zbledel. Resnici na ljubo je Yahoo v zadnjih letih imel nekoliko konfuzno strategijo, zaradi katere so zabredli v težave in postali tarča morebitnega prevzema. Še svež je spomin na prizadevanja Microsofta, da bi jih prevzel.

Yahoo lepo združuje večpredstavne zadetke z besedili.

Sam iskalnik se predstavi pravzaprav kot dveri z obilico informacij, ravno nasprotno kot Google, ki ima na tem mestu povsem minimalističen uporabniški vmesnik. Rezultati iskanja so v osnovi predstavljeni podobno kot drugod, imamo pa več možnosti za preiskovanje po različnih virih informacij, skupaj z video posnetki, fotografijami in zvoki. Naročiti se je mogoče tudi na rezultate točno določenih ponudnikov informacij, denimo novic.

Microsoft si že lep čas močno prizadeva, da bi si s svojim spletnim iskalnikom odrezal večji tržni delež, zlasti zaradi dobičkonosnega oglaševanja. Tudi zaradi tega so pred nekaj leti dotedanji iskalnik v okviru spletnih dveri MSN osamosvojili in poimenovali Live Search. Iskalnik ima domala vse, kar imajo najbližji tekmeci, čeprav sami rezultati iskanja včasih niso dovolj relevantni. Live Search se hitro razvija in po količini različnih specializiranih iskalnikov morda celo prekaša večje tekmece. Poleg spletnih strani lahko preiskujemo fotografije, video posnetke, novice, zemljevide, lokalne vsebine, izdelke, zdravstvene informacije, cene letalskih vozovnic, iščemo lahko celo po priljubljenih vsebinah drugih iskalcev. Posebnost, ki je ne najdemo povsod, je podajanje odgovora na neposredna vprašanja. Povedati zna, recimo, katero je glavno mesto posamezne države, podati definicijo kratice, celo izračunati rezultat enačbe in opraviti pretvorbo med merskimi enotami.

Microsoft Live Search se lahko pohvali z zelo dolgim seznamom specializiranih iskalnikov.

Lokalno iskanje

Ko govorimo o iskalnikih se zastavi vprašanje, zakaj bi potrebovali kaj drugega, kot je Google. Toda tudi mogočni iskalnik ni vsemogoč. Še vedno se precej pogosto zgodi, da med zadetki ne najdemo informacij, ki jih iščemo. Razlog je ta, da nismo dovolj natančno določili virov ali pa zanje ne vemo. Tu pridejo v poštev bolj specializirani iskalniki, ki nam potencialno zagotavljajo precej boljše zadetke.

Ne smemo pozabiti tudi na lokalne iskalnike. V ranih časih interneta je bilo tako, da je skoraj v vsaki državi nastal vsaj en nacionalni iskalnik, ki je ponujal boljše zadetke pri iskanju "domačih" strani. V Sloveniji so tako nastali iskalniki, kot je Matkurja in kasnejši Najdi.si. Razvil se je predvsem slednji, ki uspešno konkurira tujim iskalnikom, avtorji pa so tehnologij uspešno izvozili tudi v ožjo regijo. Najdi.si danes poleg iskanja po spletnih straneh ponuja tudi iskanje fotografij, video posnetkov in glasbe/zvokov, pri tem pa ponudi celo bolj podrobne možnosti nastavitev iskanja kot večina tekmecev (npr. velikost ali izbrano vrsto datotek). Slovenskim uporabnikom vsekakor pride prav možnost iskanja naslovov in prikaz na zemljevidu. V vseh teh letih je Najdi.si pravzaprav že prerasel okvire samega iskalnika in postal dveri z novicami, dodatnimi storitvami, kot so pošiljanje sporočil SMS in spletna hramba datotek.

Ena od udarnih lastnostih iskalnika Najdi.si je vsekakor iskanje po naslovih in s prikazom na zemljevidu.

Najdi.si zna sikati tudi po večpredstavnih vsebinah iz domačih logov.

Včasih je koristno vedeti, kako kar najbolj iskati po sosednjih državah. Če so velike sosede pretežno pokrite z velikimi iskalniki, pa za države nekdanje Jugoslavije to ne velja vselej in v vsakem primeru (čeprav tudi njih Google že pokriva). Na Hrvaškem velja poizkusiti z iskalniki Pogodak.hr in www.hr, V BiH je Pogodak.ba, za Srbijo Pogodak.rs, Makedonijo pa Pogodak.com.mk, če omenimo le nekatere.

Skok čez mejo nam da boljše rezultate, a v znani obliki.

Resnici na ljubo je pred nekaj leti pomen teh iskalnikov vse bolj začel nadomeščati Google, saj že lep čas omogoča iskanje po lokalnih vsebinah z omejitvijo na jezik ali državo, v kateri iščemo. Domači iskalniki so morali začeti iskati nove poti, storitve, s katerimi bi pritegnili publiko.

Čeprav je Google najbolj priljubljen globalno, to še ne pomeni, da je hkrati številka ena lokalno. Če pogledamo samo dve državi z največjim številom prebivalcev na svetu, so tam na prvem mestu drugi, lokalni iskalniki. Na Kitajskem iskalnik Baidu (www.baidu.com), v Indiji pa denimo Guruji.com (www.guruji.com). Tudi v Rusiji se vse bolj vzpenja lokalni Yandex (www.yandex.ru).

Iskalci prostora pod soncem

Kdor misli, da se seznam iskalnikov z omembo prve peščice neha, se krepko moti. V spletu nenehno nastajajo novi projekti, ki se pogosto specializirajo za posamezno področje ali pa skušajo rezultate prikazati drugače kot vodilni ponudniki.

Lani predstavljeni spletni iskalnik Wikia Search (search.wikia.com) so razvili avtorji, ki bdijo tudi nad razvojem najbolj priljubljene spletne enciklopedije Wikipedia. Prednost tega iskalnika je nedvomno ta, da zna pregledovati tudi po geslih omenjene enciklopedije, iskalniku pa lahko določimo, po katerih "aplikacijah" in celo področjih naj išče. Brez težav lahko določimo, da išče, denimo, po spletnih dražbah na eBayu ali po novicah agencije Reuters. Tako lahko vsakdo določi privzeta področja, kjer iskalnik išče. Seveda zna prikazati tudi druge zadetke, podobno kot Google, vendar to ni poglavitni cilj iskalnika. Zanimiva je tudi možnost, ko nam iskalnik ponudi druge ključne besede, po katerih bi utegnili najti iskane informacije. Pravilno svetuje tudi v slovenščini.

Wikia Search je odlična za iskanje po enciklopedijah.

Za iskani izraz najde tudi relevantne večpredstavne vsebine, od drugih orodij pa se vsekakor razlikuje predvsem po možnosti urejanja zadetkov. Na seznam zadetkov lahko predlagamo nove spletne strani, če nam besedilo zadetkov ne ustreza, lahko celo predlagamo svoje opise. Zadetkom lahko dajemo komentarje in jih obarvamo, da izstopajo od drugih zadetkov. Wikia Search je lep zgled kombinacije iskanja informacij ob pomoči avtomatskih orodij in prispevkov skupnosti, ki lahko zadetke še izboljšajo. Podobne poteze so ubrali nedavno tudi drugi ponudniki, recimo Google.

Omeniti moramo tudi lani predstavljeni iskalnik z imenom Cuil (www.cuil.com; izgovori se cool), ki sta ga ustanovila dva nekdanja zaposlena iz Googla. Pozornost je vzbudil predvsem s trditvijo (lansirano prek dobrega PR), da so največji spletni iskalnik na svetu, ki ima indeksiranih čez 120 milijard strani po vsem svetu. To je več kot pri Googlu. Podobno kot drugi ima minimalistično prvo stran, pri prikazu rezultatov pa je bolj radodaren. Zadetki so opremljeni z daljšimi opisi, pogosto so stranem dodane manjše slike, celota je oblikovana kot novičarske dveri. Najbolj verjetne alternative ali variacije iskanega izraza združi v lasten zavihek, in to nam lahko skrajša iskanje. Žal rezultati iskalnika Cuil pogosto niso tako relevantni kot v primeru Googla. Iskalnik je pač nov in se še razvija. Vsekakor pa ga velja umestiti med priljubljene zaznamke.

Cuil med vsemi iskalniki prikaže najlepše oblikovane zadetke.

V spletu seveda najdemo tudi množico specializiranih iskalnikov, ki znajo podati rezultate samo za specifično področje ali celo posamezne tipe vsebin. Eden takih je iskalnik video posnetkov Truveo (www.truveo.com; v lasti družbe AOL, na voljo tudi kot AOL Video; video.aol.com), ki zna iskati po neverjetno dolgem seznamu video strežnikov, kot so YouTube, MySpace, Veoh, iTunes, Dailymotion in drugi. Seveda hkrati. Rezultate lahko omejimo na "kanale" ali na kategorije iskanja. Na voljo je iskalnik po priljubljenih tv nadaljevankah in celo povezava na socialna omrežja, kot je Twitter, prek katerega lahko iščemo po najbolj priljubljenih video vsebinah. Vsekakor zanimiv iskalnik, če se ne želimo omejiti samo na en vir.

Truveo zna iskati po različnih video strežnikih.

Flick je številka ena za iskanje slik, še posebej avtorskih.

Čeprav ima v svoje iskalnike večina ponudnikov vgrajene iskalnike fotografij in slik, nekateri izstopajo. Med njimi predvsem storitev Flickr (www.flickr.com) v lasti družbe Yahoo, ki se lahko pohvali tudi z največjim skladiščem fotografij na svetu. Čeprav na njej pogosto ne najdemo vsega, kar iščemo, pa lahko tu dobimo najbolj kakovostne fotografije, predvsem kar zadeva ločljivost. Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste v spletu našli fotografijo, pa je bila ta nizke ločljivosti ali pa je imela počez preslikan in moteč naziv spletne strani? V pomoč vam bo lahko iskalnik TinEye (www.tineye.com), ki zna iskati slike glede na digitalni vodni žig ali druge podobnosti na sliki. Tako lahko hitro izsledimo originale z višjo ločljivostjo ali brez motečih napisov. Včasih zelo dragoceno. Le zbirka slik je zaenkrat še majhna.

Ko iščete višjo kakovost slike, ki jo imate, je TinEye lahko prava rešitev.

Če se ozremo še k naslednji večpredstavni vsebini, zvoku, je izbira prav tako široka kot drugod. Najprej je tu množica iskalnikov glasbe, praviloma v zapisu MP3, ki jo lahko prenesemo iz spleta. So pa tudi bolj zanimivi iskalniki, kot je, denimo, Grooveshark (www.grooveshark.com), kjer lahko glasbo pretočno poslušamo takoj po prikazu zadetkov. Še več, iskalnik nam zna predlagati podobno glasbo, pregledujemo lahko, kaj poslušajo prijatelji, ki tudi uporabljajo iskalnik in posnamemo priljubljene skladbe v svoj predal. Podatke o skladbi lahko posredujemo drugim ali pa jo vgradimo v spletno stran ali eno od orodij za socialno mreženje. Ali smo omenili, da so vse skladbe predvajane v celoti in visoki kakovosti zvoka, seveda brezplačno?

Odličen iskalnik po glasbi s predlogi podobnih skladb.

Podobno vsebino ponuja tudi iskalnik Songza (songza.com), le da tokrat med zadetki pogosto srečamo tudi video rezultate (pretežno iz YouTubea). Kot iskalniki se odlično obnesejo tudi nekatere spletne radijske postaje, denimo Last.fm (www.last.fm), ki omogoča, da večino pesmi poslušamo brez predhodnega prenosa k sebi. Kaj pa tedaj, ko ne iščemo pesmi, temveč zgolj neki zvok? Koristna utegne biti storitev FindSounds (www.findsounds.com), kjer nam po spletu poišče posamezne zvoke, denimo krakanje žabe. Včasih pride prav.

Ko iščemo zvok po opisu, je FindSound eden redkih, ki ponudi prave odgovore.

Powerset zna odgovoriti na številna vprašanja, ne samo ključne besede.

Vse več je iskalnikov, ki namesto seznama spletnih zadetkov ponujajo tudi odgovore na konkretna vprašanja. Najbolj znan med njimi ta hip je nedvomno Powerset (www.powerset.com), ki na vrhu zadetkov prikaže konkretne odgovore. Ti so zasnovani pretežno na člankih Wikipedie, vendar ne samo to. Zanimiva je tudi možnost pregledovanja zadetkov v mini pregledovalniku, kjer so izpostavljene ključne in alternativne besede. Podobno nalogo opravlja tudi iskalnik Lexxe (www.lexxe.com), ki zna odgovore razdeliti tudi v kategorije (grozde), ki so pomensko združene. Zanimiv je iskalnik Snappyfingers (www.snappyfingers.com), ki zna preiskati milijone datotek FAQ in podati odgovore na najbolj pogosta vprašanja. Včasih je mogoče bolje ubrati to pot do pravega rezultata, zlasti ko ne znamo zastaviti pravega vprašanja. V nastanku pa je tudi iskalnik Wolfram Alpha (www.wolframalpha.com; avtorji so znameniti Wolfram Research, sicer avtorji programa Mathematica), ki bo znal odgovarjati na vprašanja, zastavljena v naravnem jeziku. Mnogi menijo, da lahko dosežejo velik uspeh in se čez čas celo kosajo z Googlom.

Tu so še tako imenovani metaiskalniki, iskalniki, ki iskalne nize posredujejo več iskalnikom hkrati, združijo rezultate in jih prikažejo konsolidirano. Predstavniki takih so na primer Mamma MetaSearch (www.mamma.com), MetaCrawler (www.metacrawler.com) ali URL.com (www.url.com), ki iščejo najmanj po trojici največjih. Žal rezultati niso prikazani najbolj berljivo, tako da bodo verjetno le redki blede kopije zamenjali za original. Še najbliže želenemu je iskalnik Clusty (www.clusty.com), ki rezultate združi v skupine s skupnimi imeni. Vsekakor nekaj, kar pomaga obvladati veliko število zadetkov. Tisti, ki so mu všeč grafični rezultati, lahko poizkusi Exalead (http://www.exalead.com/search/), ki pri zadetkih prikaže pomanjšane slike spletnih strani. Žal relevantnost zadetkov ni na ravni najboljših.

Exalead zna zadetke prikazati kot majhne slike spletnih strani.

Tisti, ki se mu tudi to ne zdi dovolj, lahko vselej seže po imenikih iskalnikov - seznamih specializiranih iskalnikov za vse potrebe. Dva taka sta Search Engine Guide (www.searchengineguide.com/searchengines.html) in Search Engine Colossus (www.searchenginecolossus.com). Prvi ima na seznamu 3000 iskalnikov, drugi pa se lahko pohvali s kar dobrim seznamom iskalnikov za več kot 200 držav. Ni vrag, da s tem ne bi našli tega, kar iščete.

Imate v rokavu še kak zanimiv iskalnik? Ali pa bi radi le kaj pripomnili na ta članek? Storite to na naši novi strani z blogi - blog.monitor.si/?p=99.

Iskalnik kot nuja

Spretnost iskanja podatkov je danes iskana vrlina. Lahko celo konkurenčna prednost posameznika. Seveda odvisno od tega, kaj počnemo v življenju, oziroma kaj nas zanima. Glede na to, koliko časa porabimo v spletnih iskalnikih, bi bilo vsekakor smiselno investirati nekaj časa v to, da poglobimo znanje. Tako v poznavanju posameznega iskalnika kot tudi kratki raziskavi ob pomoči alternativnih orodij in storitev. Rezultati utegnejo marsikoga presenetiti.

Iskalniki so nekaj, kar se nenehno spreminja. Pa ne le njihov indeks vselej ažurnih vsebin na milijardah spletnih strani po vsem svetu. Spreminja se tudi njihova zasnova, tako ogrodje kot podoba. Avtorji nenehno pilijo algoritme, s katerimi bi dali še bolj relevantne rezultate z minimalno količino ključnih besed oziroma truda. Lahko bi tudi rekli, da skušajo uganiti, kaj želimo najti.

V zadnjih letih je več kot očitno, da se obdobje internetnega iskanja, kjer so rezultati predvsem spletne strani, počasi izteka. Prehajamo v obdobje, kjer bomo iskali glasbo, fotografije, video posnetke in podatke v imenikih in zbirkah podatkov. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo vse to združili v eno samo spletno storitev, ki bo znala ponuditi tisto, kar želimo, in morda še kaj več. Prav tu si veselo manejo roke vsi tisti, ki v spletnem iskanju vidijo predvsem možnosti za zaslužek.

Internetno iskanje ima danes seveda svoje omejitve. Preprosto lahko iščemo le po seznamih, ki so javno dostopni in ne zahtevajo identifikacije uporabnika. Povsem druga pesem bo, ko se bodo spletni iskalniki znali povezati z našo bodočo digitalno identiteto in v našem imenu in z našim dovoljenjem iskali tam, kamor lahko danes pridemo le z ločeno prijavo. V podjetja, državne ustanove, banke, zasebne sisteme. Seveda bo nujno zagotoviti zasebnost in zaupnost pri iskanju podatkov, toda končni cilj je zagotovo ta. Prišel bo čas, ko se ne bomo spraševali, kako in kje iskati, temveč zgolj kaj. Toda do tja je še dolga pot. Tjakaj pa peljejo vsi iskalniki, ki smo jih zgoraj omenili, pa še kakšen. Vedno je priložnost, da nastane tudi kak nov Google.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki