Avtomatizacija, sledenje lokaciji in roboti

Skladiščna in proizvodna okolja so v zgodovini doživela že vrsto tehnološko gnanih (r)evolucij. Četrti val optimizacije je pred vrati

Začelo se je z uvedbo tekočega traku, ki je poskrbel za izjemen dvig produktivnosti in učinkovitosti proizvodnje. Naslednji prebojni korak, predvsem z namenom zagotavljanja sledljivosti, je naredila tehnologija črtne kode, ki je odprla pot večji avtomatizaciji proizvodnih, skladiščnih in tudi prodajnih okolij. Zatem pa je bilo treba več desetletij čakati na novo revolucijo. Prišla je v obliki glasovnega upravljanja, ki je zaposlenim v skladišču ali proizvodnji omogočila, da lahko uporabljajo obe roki za delo, poleg tega pa so napredna okolja že začela uvajati rešitve, ki ob sprejemanju in izvrševanju govornih ukazov govorne informacije tudi vračajo– podobno kot digitalni domači pomočniki.

Avtonomni mobilni roboti

Virusna pandemija bo očitno poskrbela, da bo naslednja (r)evolucija na vrsti bistveno hitreje, kot bi bila sicer. Za naslednji korak na področju optimizacije ter avtomatizacije proizvodnih in/ali skladiščnih procesov bodo poskrbeli roboti, natančneje avtonomni mobilni roboti (AMR). Njihova vloga ni zgolj ta, da nadomestijo delo ljudi, temveč, da prevzamejo del nalog, ki so časovno potratne in duhamorne, torej naloge, ki ljudem že sicer ne dišijo preveč. Prvenstveno roboti AMR skrbijo za hitrejše premikanje blaga po skladišču ali proizvodnji. Znajo pa sodelovati tudi s človekom ter dopolnjevati njegovo delo. To, da so tovrstni roboti zelo produktivni, ni treba poudarjati, saj je očitno ne potrebujejo odmorov za malico (večina se jih samodejno polni v času, ko niso v uporabi) niti ne poznajo bolniških odsotnosti. Odgovor, zakaj proizvodnjo ali skladišče opremiti z roboti AMR, pa je tudi, da se zmanjša obseg napak, ki vodijo do nepotrebnih stroškov. Poleg tega podjetje stanejo podobno kot zaposleni in lahko delajo brez prekinitev.

Robotizacija proizvodnje in skladišč je neizogibna. In v porastu. Analitsko podjetje IDC je ugotovilo, da je 70 odstotkov podjetij, ki so že uvedla vsaj delno robotizacijo posameznega področja, doseglo dvomestno rast ključnih kazalnikov uspeha – produktivnosti, hitrosti itd.

Lociranje v realnem času

Zadnja moda modernizacije skladiščnega poslovanja so tudi sistemi za lociranje v realnem času, znani pod kratico RTLS (angl. Real-Time Locating Systems). Uporabljajo se predvsem za samodejno prepoznavanje in sledenje lokacije predmetov pa tudi ljudi, navadno v zaprtih prostorih. Delujejo v navezi s senzorji oziroma z naprednimi etiketami, ki so pritrjene na predmete ali pa jih nosijo ljudje, za triangulacijo signala in določanje natančnega položaja pa skrbijo ustrezne referenčne točke. Rešitve RTLS najpogosteje najdemo v proizvodnji in skladišču, denimo za sledenje poti izdelka na montažni liniji, iskanje blaga v skladišču, uporabne pa so tudi na drugih področjih. S pridom bi jih lahko uporabili tudi v namene hitrega iskanja medicinske opreme v zdravstvenih ustanovah, na primera za iskanje defibrilatorjev, ventilatorjev za predihavanje pacientov ipd.

Rešitve RTLS delujejo z ultra visokimi frekvencami (v frekvenčnem pasu med 3 in 7 GHz) ter izkoriščajo tehnologijo ToF (angl. Time of Flight). Sprejemnik tako meri čas, ki ga porabi signal, da pride od RTLS-oznake do senzorja, s triangulacijo pa sistem zelo natančno določi položaj oznake in s tem predmeta ali osebe – na do 30 cm natančno. Tako rešitve RTLS ponujajo najbolj natančno določanje lokacije pri skladiščnem poslovanju, saj druge tehnologije, predvsem bluetooth, Wi-Fi in RFID, ki temeljijo na merjenju jakosti signala, ne dosegajo niti približno podobne natančnosti (v praksi je njihova natančnost do tri metre).

Prednost lociranja izdelkov, naprav, orodij in drugih proizvodnih ali skladiščnih virov v realnem času podjetjem omogoča uvajanje napredne avtomatizacije dela. Sistem RTLS bistveno skrajša iskanje blaga ali orodja, natančno sledenje v proizvodnji pa omogoča avtomatizacijo številnih delovnih procesov – tako avtomatizirano upravljanje vozičkov, viličarjev itd. Proizvodni ali skladiščni informacijski sistem tako natančno ve, na katerem področju (t. i. virtualni coni) se (pol)izdelek nahaja, in ob morebitnem prehodu v drugo cono sproži dodatne naloge ali pa izda ukaz za dopolnitev zalog materiala (t. i. avtomatizirana oskrba delovnih mest).

Prepoznava in odpravljanje ozkih grl

Vloga IT-rešitev v logistiki ni le v lajšanju opravljanja inventure in pohitritvi proizvodnih opravil. S tem, ko podjetje natančno pozna lokacije izdelkov, blaga, strojev, orodij ter zaposlenih in njihove poti gibanja, lahko hitro preuči, kje so ozka grla in poišče rešitve za njihovo odpravo. Po zaslugi analitičnih rešitev in simulacij lahko to stori najprej v virtualnem svetu programske opreme, še preden se loti dejanskih sprememb v proizvodnji in/ali skladišču.

Obilje podatkov proizvodnih in skladiščnih okoljih blagodejno vpliva tudi na vzdrževanje, saj podjetje natančneje ve, koliko je posamezna oprema obremenjena, kako izrabljena so orodja itd. Vpelje lahko t. i. preventivno vzdrževanje, ki kritične dele (najbolj obremenjene) orodij in strojev zamenja ali popravi, še preden dejansko pride do okvare. Te so posebej drage, saj ne povzročijo le strojeloma in neposredne škode, ampak je lahko ta še precej večja, če okvare prekinejo delovne procese, saj se proizvodnja ustavi, stroji in zaposleni pa ne delajo. Če podjetje ne zagotovi izvedbe naročila pravočasno, pa ga lahko doleti še pogodbena kazen.