Za nekatere tehnologije se zdi, da sicer so na voljo, a nekje v ozadju čakajo, da jih nekdo "odkrije". Trgovine z digitalno glasbo in mali žepni predvajalniki na primer so bili na voljo že precej časa, a v zavest širše javnosti so prišli šele, ko je Apple naredil prvi iPod in odprl internetno trgovino iTunes. Podobno se utegne zgoditi tudi s takojšnjim sporočanjem in internetno telefonijo, ki ju je nedavno "odkril" Google. A pojdimo lepo po vrsti.
Najboljši spletni iskalnik, najbolj prepoznavna blagovna znamka na svetu, beseda, ki se je v različnih oblikah naselila v slovarje vseh večjih jezikov, podjetje, ki ga sicer ni treba posebej predstavljati - Google je vse to in še več. Google je svojevrsten fenomen sedanjega časa.
V računalniku imate vgrajen zapisovalnik DVD, a če mislite, da boste sedaj imeli nekaj let mir, ker lahko z njim berete in zapisujete na tako rekoč vse vrste laserskih plošč, se motite. Prihajajo namreč pogoni z modrim laserskim žarkom in da bi življenje ubogih uporabnikov ne bilo preveč enostavno, celo dveh vrst.
Legendarni igralec baseballa Yogi Berra je nekoč dejal, da je napovedovati težko, še posebno prihodnost. A bom kljub temu tvegal, deloma zato, ker s svojimi napovedmi ne bom segel v daljno prihodnost, temveč bom poskušal le predvideti, kaj nas čaka v računalništvu in zabavni elektroniki leta 2004, deloma pa zato, ker se bom, kakor vedno, z zadnjim stavkom zavaroval pred morebitnimi brcami v temo.
Sklepni del trilogije Gospodar prstanov pravkar polni domače kinodvorane, mi pa bomo na tokratnem spletnem sprehodu obiskali spletišča, tako ali drugače posvečena legendarnemu Tolkienovemu delu ter nekaterim drugim najbolj priljubljenim sodobnim pravljicam.
Prejšnji mesec smo na teh straneh spletno nakupovali, pri tem pa nam seveda ni uspelo obiskati prav vseh domačih spletnih trgovin. Na svojo e-knjigarno so nas na primer spomnili pri Tehniški založbi Slovenije, kjer lahko med drugim kupite tudi vseh pet delov Štoparskega vodnika po Galaksiji in zadnjo Adamsovo knjigo, Losos dvoma, ki so jo na podlagi nedokončanih kratkih besedil izdali po piščevi smrti.
Prvi zapiski starih civilizacij na papirju (oz. papirusu) so zdržali tisočletja. Z današnjo digitalno tehnologijo ne moremo računati na kaj takega in tega se moramo zavedati. Odtisi na papirju, še posebej, če jih natisnejo tiskalniki (in še posebej brizgalniki), bodo večinoma hitro zbledeli, vsekakor pa ne bodo zdržali stoletja, kaj šele tisočletja dolgo. In če preskočimo drugam - magnetna tehnologija podatke izgubi v nekaj letih, če jih slučajno obdrži, pa je težko računati, da bo čez nekaj desetletij še na voljo naprava, ki jih bo znala prebrati, še manj verjetno je, da bo na voljo program, ki bo s podatki znal kaj narediti. Optična tehnologija obeta več, pa tudi zanjo (CD-ROM, CD-R, DVD-ROM) se že sliši, da lahko gredo take "trajne" varnostne kopije zelo hitro v nič.
O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.
Osebni računalniki so se po skoraj četrt stoletja razvoja znašli na razpotju. Se bodo preselili v uporabnikov žep, dnevno sobo ali pa bodo morda pristali v kuhinji?
Še tole napišem, pa grem lahko na počitnice. No, skoraj, ampak pomembno je, da sem z mislimi že skoraj tam in zato bo tudi tokratno mnenje bolj lahkotno. Ne bom se namreč ukvarjal z usodnimi računalniškimi problemi ali prihodnostjo interneta, ampak z malimi žepnimi predvajalniki glasbe.
