Število digitalnih naprav v dnevni sobi se v zadnjih letih v povprečju veča. Marsikateri uporabnik se pri tem sreča z izzivom, kako jih povezati med seboj in z omrežjem, žičnim ali brezžičnim. Prenašanje in deljenje datotek med računalnikom, večpredstavnim predvajalnikom, televizorjem, projektorjem in drugimi napravami namreč v praksi pogosto ni prav enostavno opravilo. V podjetju TRENDnet so pripravili namensko napravo, ki rešuje omenjeno težavo.
Bržkone ni računalnikarja, ki ne bi poznal blagovne znamke ThinkPad. Gre za nadpovprečno trpežne prenosnike, ki jih je v poslovni svet že pred desetletji splavilo podjetje IBM. Ko se je IBM leta 2005 odločil prodati svoj računalniški oddelek kitajskemu podjetju Lenovo, se je svetovna javnost spraševala, ali se tako poslavljajo rešitve, ki so bile sinonim za zanesljivost in vzdržljivost v računalniški industriji. Toda Lenovo je dokazal, da ne bo tako. Ogledali smo si njihovo tovarno.
Nameni, zakaj ljudje kupujemo televizorje, so zelo različni. Nekatere zanimajo le dnevnoinformativne vsebine, spet drugi stavijo na šport, tretji na ogled programov s tematiko narave in dokumentarci. Še največ pa je tistih, ki si želijo ob ogledu tv programov ali drugih vsebin preprosto zabavati ali vsaj odpočiti. Vsem profilom uporabnikov je torej skupno to, da si želijo pestrih vsebin. In pametni televizorji počno prav to - širijo področje uporabnih vsebin v internet. Torej na področje, ki je praktično brez meja. No, vsaj v teoriji. Pametni televizorji so namreč še vedno razmeroma omejene naprave, vsaj v primerjavi s pametnimi mobilniki ali računalniki.
Danes v digitalnem svetu velja pravilo, da tega, česar ne najdemo v spletu, ni. Spletni brskalniki so postali dan našega vsakdana, brez njih si marsikateri uporabnik sploh ne predstavlja uporabe računalnika, tablice ali mobilnega telefona. V našo orodjarno smo tokrat postavili Googlov brskalnik Chrome in, čeprav naj bi bil med najboljšimi izdelki, našli več deset možnih izboljšav.
Bržkone prav vsi poznamo tv serijo Uničevalci mitov, kjer se kvazistrokovnjaki, podprti s sodobno tehnologijo in videokamerami, lotevajo najrazličnejših preizkusov. Z njimi skušajo potrditi ali ovreči ideje, ki so sicer zakoreninjene v splošnem prepričanju ljudi. Zato smo se v tokratni rubriki posvetili mitom, kako narediti okenski operacijski sistem hitrejši in stabilnejši.
Glede na priljubljenost pametnih mobilnih telefonov, ki so z razmahom mobilnega interneta in možnostjo uporabe najrazličnejših aplikacij postali prava prodajna uspešnica, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo koncept povezanih naprav naselil tudi v televizorje. Danes tako skorajda ni več izdelovalca televizorjev, ki v svojem prodajnem programu ne bi imel serije "pametnjakovičev".
Na prejšnjih straneh ste si lahko prebrali, kako so je s procesorji vse začelo, na naslednjih pa se boste spomnili, da na njih tudi danes še vedno vse temelji. Resda vedno bolj beremo le še o telefonih in tablicah in o njihovih varčnih procesorjih ARM, vendar svet osebnega računalništva, pa tudi strežništva, še vedno deluje na arhitekturi x86. Najnovejši AMDjevi in Intelovi procesorji nikakor niso varčni, so pa strupeno hitri.
December 2011
Cestni navigatorji so zadnje desetletje zelo iskane naprave. Njihov razvoj skorajda ne pozna omejitev, saj svoje funkcionalnosti širijo na področji telekomunikacij in digitalne zabave. Preizkusili smo navigator WayteQ X960BT, ki nas je v več pogledih dobesedno presenetil.
Pri Mozilli so spremenili označevanje različic svojih programskih paketov, zato je praktično vsak skupek večjih popravkov, novih funkcij in dodatnih orodij deležen nove "glavne" različice. Firefoxova sedmica prinaša več novosti, ki jih konkurenčni brskalniki (vsaj zaenkrat) ne premorejo.
