Kot že dolgo ugotavljamo pri najrazličnejših preizkusih mobilnih telefonov, tablic pa tudi večpredstavnih podaljškov, na uporabniško izkušnjo precej bolj kot strojna vpliva predvsem programska oprema. Uporabniški vmesnik, funkcije in morebitne razširitve v obliki bolj ali manj uporabnih aplikacij namreč danes odločajo o zadovoljstvu uporabnika s sodobno napravo.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Tržni strokovnjaki so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedovali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav, saj naj bi njihove funkcije počasi, a zagotovo prevzeli digitalni televizorji. To se je dejansko tudi zgodilo, toda naš preizkus krepko več kot ducat sodobnih večpredstavnih podaljškov priča o tem, da se izdelovalci ne dajo.
Windows Explorer oziroma Raziskovalec je že leta eden ključnih gradnikov operacijskih sistemov Microsoft Windows in njegova vloga se z osmico vsekakor ni spremenila. Prepričani pa smo, da vam bomo v nadaljevanju postregli z nasveti, ki bodo vaše dojemanje okenskega Raziskovalca dvignili na povsem novo raven.
Tehnološka podjetja nas skušajo na vsakem koraku prepričati, kako je tehnologija v zadnjih desetletjih izboljšala življenja ljudi. Po drugi strani pa jo za nečedne namene uporabljajo tudi brezvestne vlade držav, kriminalci in teroristi. Med »sejalci zla« so se v zgodovini vse pogosteje znašli tudi računalniki.
Podjetje AMD zna tu in tam potegniti kakšnega aduta iz rokava. Tokrat jim je uspelo z grafičnimi karticami Radeon HD7790, ki se lahko pohvalijo kot najhitrejše kartice s 128-bitnim pomnilniškim vodilom ta hip. Da je uspeh še večji, pa poskrbita nizka poraba energije in do igričarskega žepa prijazna cena.
V prvem pravem pomladnem mesecu sta v Monitorjev laboratorij priromala dva pogona SSD, ki sta si po drobovju podobna, navzven pa precej različna. »Klasični« pogon SSD je prispeval Princeton, procesorski gigant Intel pa je predstavil svoje orožje za ultralahke prenosnike.
Microsoftov najnovejši operacijski sistem Windows 8 utegne biti z vidika upravljanja za uporabnike, vajene starejših okenskih vmesnikov, kar velik zalogaj. Nič ne de, Monitor vam pomaga odkriti in odpraviti morebitne nevšečnosti novega sistema in si ga prilagoditi lastnemu okusu.
AMD je svojega »civilnega« paradnega konja, osemjedrnik FX-8350, katerega osem jeder utripa z delovnim taktom štirih gigahertzev, uradno predstavil že lani, naposled pa je procesor našel pot tudi do slovenskih trgovcev in v Monitorjev laboratorij. Zverina se je dokazala z zmogljivostmi, katerih podobo je kazila le visoka poraba energije. A ob pogledu na ceno bi vendarle lahko zamižali na eno oko.
