Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Da so procesorji za osebne računalnike danes (in že od nekdaj) razdeljeni na dva tabora, verjetno ni treba posebej razlagati. Intelu pripada daleč največji del pogače, preostalo je zapolnilo podjetje AMD.
Procesorji so navadno tista računalniška komponenta, okoli katere se uporabniki dlje časa odločamo, ko gre za nakup novega računalniškega sistema. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od samega uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino svojega življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
O tem, da je leto 2014 leto mobilnosti, po sejmu Mobile World Congress ne dvomi nihče več. Izjemen vzpon sejma, takos stališča razstavljavcev kot števila in profila obiskovalcev, priča o tem, da je industrija telekomunikacij dosegla svoj dolgoletni cilj – postala je globalno vsenavzoča in nepogrešljiv del našega vsakdana. Izjemen zalet želijo podjetja v tej panogi izkoristiti še za promocijo novih življenjskih slogov, kakopak podprtih s kopico mobilnih naprav, pogosto označenih tudi kot posameznikovi najboljši digitalni pomočniki.
Ob zadnjih vremenskih nevšečnostih, ki so ohromile lep del prebivalstva dežele pod Alpami, smo se v Monitorju odločili tokratne nasvete pripraviti malce drugače. Zavedamo se, da lep del naših digitalnih pomočnikov brez električne energije ne deluje, a se bomo s hranjenjem in ustvarjanjem te ukvarjali kdaj drugič, smo pa zato preverili, kako lahko še vedno uživamo v različnih vsebinah in storitvah, tudi če se nam prekine internetna povezava.
Večpredstavni podaljški so trdožive naprave. Strokovnjaki za trženje so jih že zdavnaj odpisali, češ da bodo znali večpredstavne vsebine kmalu predvajati že sami televizorji, pa se še kar razvijajo, postajajo vedno boljši in dokazujejo, da še niso za odpis. Takšna je tudi naprava, zgovorno poimenovana The Little Black Box.
Japonski inženirji, ki so že pred leti začeli v svojih napravah za zabavno elektroniko uporabljati modrožarkovni laser, so ta vir svetlobe še okrepili in kot prvi na svetu vgradili v projektor. Rezultat je impresiven.
Lani jeseni so v AMDju prenovili ponudbo grafičnih kartic Radeon, saj so izdelali dve novi družini izdelkov, imenovani R7 in R9. Cenovni skoki med posameznimi modeli so dosegali od 50 do 100 evrov, zato je sledilo logično nadaljevanje – v ponudbo so uvrstili dodatne modele, ki bodo zapolnili vrzeli.
Računalnikarji z lastnimi družinami se bodo še spomnili imena Iomega. Ne nazadnje gre za podjetje, ki ga večina sveta pozna po zgolj enem, a zelo uspešnem izdelku. Na Zip drive je konec 90. let prejšnjega stoletja prisegala celotna industrija, Iomega, ki je do danes zamenjala že dva lastnika, pa odtlej ni splavila niti enega res »prebojnega« izdelka. Njeno poslovno pot resnično natančno opiše že ime rubrike, postavljeno v množino, torej vzponi in padci.
Ste med prazničnimi darili dobili tudi nov tablični računalnik? Nič hudega, tudi za staro (in novo) tablico se najde vrsta uporabnih nalog. Veseli je bodo tako otroci kot sodelavci in stari starši ali pa ji lahko novo življenje vdihnete kar na delovnem mestu ali v domačem okolju.
