Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.
Ponavljajte za menoj: vohun, vohun, vohun … recimo, petdesetkrat. Na koncu bosta od besede ostala le zloga, za katera ne bo čisto jasno, ali sploh predstavljata kakšno besedo. Poskusite lahko s katerokoli besedo, rezultat bo enak. Pojav je znan že pol stoletja pod imenom semantično nasičenje in je vzpodbudil kopico raziskav. Vsaka beseda je v možganih zapisana z nevronskim vzorcem, ponavljanje iste besede pa aktivira venomer iste sinaptične povezave in te se utrudijo. V resnici vsaka ponavljajoča se dejavnost povzroča reaktivno inhibicijo, kot se temu učeno reče, ki je pri papagajskem ponavljanju besed izguba pomena.
IBM se je julija letos neskromno pohvalil, da je v sodelovanju z newyorško univerzo SUNY ter podjetjema Samsung in Globalfoundries izdelal prvi čip z delujočimi tranzistorji v 7 nm litografiji. S tem je prekosil še sam Intel, ki je na področju izdelave procesorskih čipov nesporni vladar. Čeprav novih čipov še lep čas ne bo v računalnikih, gre za zelo pomemben dokaz praktične izvedljivosti postopka, ki je doslej živel le v znanstvenih člankih, in za udejanjenje proizvodnih tehnologij, ki bodo koristile tudi pri izdelavi današnjih čipov.
Ni tako zelo neverjetno, da je najstarejši računalnik, s katerim imate vsak dan opraviti, vaš najbližji bankomat. Zagotovo pa je najbolje zaščiten. Če dobro pomislimo, je logično, da bankomat ni nič drugega kot dobro zavarovan računalnik s precej omejenim naborom funkcij, ki mu jih je dovoljeno opravljati. Včasih so veljali za čudo tehnike, danes pa bi kupci novih računalnikov ob pogledu na specifikacije strojne opreme v bankomatu zgolj zaničljivo prhnili. Ogledali smo si, kaj v resnici sestavlja moderne bankomate, kako so zavarovani in kdo skrbi zanje.
V poldrugem stoletju po izumu žarnice z žarilno nitko je razvoj svetil močno napredoval in danes lahko izbiramo med halogenskimi svetilkami, fluorescentnimi žarnicami in svetlečimi diodami, če se omejimo na vire svetlobe, primerne za rabo doma. Ogledali smo si jih in izmerili, kakšne so razlike med njimi.
Obstaja elektromagnetno sevanje, ki v trenutku spraži vse organsko, kar mu pride naproti. Obstaja tudi tako, ki povzroča mutacije in počasno širjenje raka. Ter obstaja elektromagnetno sevanje, ki mu je tudi vinska mušica lahko izpostavljena vse dneve, pa se ne bo nič poznalo. Pomembno je razlikovati med njimi, da se ne bi bali zvitih vrvi namesto kač.
Proizvajalci so bili nadvse uspešni pri povečevanju zmogljivosti mobilnih telefonov, približno v korak sta šla tudi kapaciteta baterij in zmanjševanje porabe pri komponentah, da smo od vsega napredka sploh kaj imeli. Precej manj pridni pa so bili pri povečevanju hitrosti polnjenja, kjer smo šele v zadnjih dveh letih opazili velike premike. Navsezadnje, kako bi nam koristil super vzdržljiv telefon, če bi se polnil pol dneva? K sreči takih ni (več).
Česar se je do zdaj dotaknil Elon Musk, se je spremenilo v zlato. PayPal je definicija uspeha, SpaceX vozi tovor (in kmalu tudi astronavte) na mednarodno vesoljsko postajo, SolarCity precej dobro oskrbuje Kalifornijo s sončno električno energijo, Tesla Motors pa orje ledino s svojimi električnimi avtomobili in z baterijami zanje. Pred meseci je Musk napovedal baterije, ki bodo napajale celotna gospodinjstva.
Internetno hrbtenico že dve desetletji v glavnem sestavljajo optične povezave med večjimi vozlišči in razvejišči, medtem ko so optične povezave do končnih uporabnikov prispele šele v zadnjih letih. Lani smo pogledali, kako so med seboj povezani kontinenti (Podvodni internet, Monitor 04/14), letos pa smo se pogovorili s predstavniki največjih ponudnikov telekomunikacijskih poti v Sloveniji in raziskali našo internetno hrbtenico ter povezave do tujine.
Televizijski signal se v Sloveniji že peto leto oddaja v digitalni obliki, kar je po začetni hudi krvi uporabnikov strešnih in sobnih anten prineslo boljšo pokritost ozemlja, višjo kakovost slike in zvoka, manjšo porabo energije ter manjšo gnečo v spektru elektromagnetnega valovanja. Digitalni radio prinaša podobne prednosti, a bomo nanj pri nas čakali še lep čas.
