Ni redko, da tehnologija prehiteva zakonodajo. Šifriranje je lep zgled, saj pravilno zašifriranih podatkov brez šifrirnega ključa ne more razvozlati nihče. Četudi imajo organi pregona v nekaterih primerih s sodno odredbo zagotovljeno pravico dostopa do podatkov, je iz tehničnih razlogov ne morejo udejanjiti. In takšno tehnologijo imajo že običajni mobilni telefoni, ki jih kupimo v prosti prodaji.
Mobilni telefoni so v zadnjih letih tako napredovali, da le stežka najdemo kakšno podobnost s tistimi izpred dveh desetletij. Ena redkih komponent, ki so ostale nedotaknjene, je kartica SIM, s katero telefon dobi identiteto in se predstavi omrežju. A zadnje napovedi kažejo, da se bodo naposled poslovile tudi legendarne »SIMke«.
Morda se zdi, da v vsakdanjem življenju višje matematike ne uporabljamo, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Svet upravljajo algoritmi in eno izmed najpomembnejših področij, kjer to uporabljamo vsak dan, je kriptografija. Vsakokrat, ko obiščemo šifrirano spletno stran ali elektronsko podpišemo kak dokument, uporabljamo asimetrično šifriranje.
Pri dostopu do interneta smo Slovenci kar malo razvajeni, pa če se tega zavedamo ali ne, ker imamo poleg bakrenega omrežja do skoraj vsakega zaselka še razvejeno optično in kabelsko omrežje, na trgu pa množico konkurenčnih ponudnikov. Velik del svetovnega prebivalstva živi tam, do kamor fizične infrastrukture še lep čas ne bo ali pa je naročnina dražja od mesečnega prihodka. Zato Google razvija višinske balone, ki bodo z 20 kilometrov ponudili dostop do interneta v najodročnejših krajih.
V zadnjih letih računalniki pospešeno osvajajo področja, ki smo jih imeli dolgo časa za neosvojljive trdnjave človeškega razuma. Šahiranje je že lanski sneg, danes računalniki vozijo avtomobile po mestih, prepoznavajo govor in prevajajo, igrajo kvize, zdravijo, analizirajo družabno omrežje in vaše nakupe. Dobrega pol stoletja smo potrebovali, da smo izdelali računalnike, ki se učijo in znajo stvari, ki jih njihovi tvorci ne obvladajo. Poglejmo, kako.
Kdor se ukvarja z optimizacijo spletnih strani, pozna naslednji vic: »Kam skrijemo truplo, da ga nihče ne bo našel? Na drugo stran Googlovih zadetkov pri iskanju.« Google ima v svojih rokah vse ključe do vrat v internetu, zato poznamo paleto poklicev, ki se ukvarjajo z enim samim problemom – kako spletno stran na Googlu popeljati čim više, ker to pomeni več prihodkov. Prijemi segajo od plemenitih do umazanih.
Konceptualno se diski vse od prvih osebnih računalnikov niso bistveno spremenili, saj jih še vedno sestavljajo magnetne plošče za hranjenje podatkov in pisalno-bralna glava za dostop do njih. Ko pa so se diski z naraščanjem zmogljivosti začeli bližati fizikalnim omejitvam, so izdelovalci staknili glave in izumili več tehnologij, ki na te nosilce še bolj na gosto tlačijo podatke.
Lenovo je kot eden največjih izdelovalcev pametnih telefonov (in največji izdelovalec računalnikov) na slovenski trg vstopil letos spomladi. Če je verjeti slovenskim predstavnikom, kar uspešno. Njihovi telefoni so strojno dovolj zmogljivi, obenem pa precej cenejši od korejskih (in kalifornijskih) prvakov, tako da ne dvomimo, da so se uporabnikom priljubili. Vrag se, kot vedno, skriva (le) v podrobnostih, a o tem kasneje.
Nekdaj smo se šalili, da bomo imeli v prihodnosti prek USBja priključene še mikrovalovke in hladilnike. Sodeč po trenutnem razvoju interneta stvari, bo prihodnost še bolj neverjetna, sedanjost pa je omejena na povezovanje bolj ali manj pametnih naprav s telefoni. Niti multimetri niso izjeme.
Preteklost je polna teorij, ki so svoj čas veljale za zvest opis sveta, a so kasneje romale na smetišče zgodovine. Kemiki so verjeli, da snovi pri gorenju izgubljajo flogiston z negativno maso. Fiziki so zaupali modelom atoma, za katere se je kasneje izkazalo, da so napačni. Astronomi so verjeli, da je središče vesolja. In z ovržbo vsake teorije sta napredovali znanost in tehnologija.
