Družabna omrežja nas danes spremljajo domala vsepovsod. A četudi se glavnina rabe seli na mobilne naprave, jih je prijetno uporabljati tudi na namiznem ali prenosnem računalniku neposredno znotraj operacijskega sistema. Seveda jih je večinoma mogoče doseči kar prek spletnega brskalnika, a to ni edina pot.
Ker Linux izhaja tako rekoč iz akademske srenje, bi pričakovali, da bodo linuxne skupnosti skrbele tudi za tiste, ki se še izobražujejo, in to ne glede na starost.
Čeprav si želi biti Linux predvsem samostojen in zaokrožen operacijski sistem, ki se mu ni treba ozirati po drugih, pa si marsikateri uporabnik kdaj zaželi zagnati tudi kaj tistega, kar pozna iz najbolj razširjenega operacijskega sistema za osebne računalnike na svetu.
Časi, ko je bil ogled TV programov linearen in statičen, so minili. Danes vsi ponudniki ponujajo še dodatne funkcije, kot so videoteka, gledanje z zamikom in še kaj. Vse zato, da bi uporabnike, ki pospešeno bežijo k drugim medijem (beri: internetu), vsaj zadržali, če že ne dodatno pridobili. Preizkusili smo, kateri slovenski ponudniki so tehnološko najnaprednejši.
Ne glede na to, da je Linux uporaben za 99 % normalne rabe, se vedno nekje najde tisti odstotek, ki lahko zagreni življenje tudi osnovnemu uporabniku. Denimo, ko želi uporabiti aplikacijo eDavki ali izpolniti obrazec v formatu PDF.
Čeprav se marsikomu še vedno dozdeva, da so profesionalne rešitve za urejanje in oblikovanje videa finančno nedosegljive, Blackmagic Design tako mišljenje postavlja povsem na glavo. Njihov Da Vinci Resolve je namreč že kar nekaj časa na voljo brezplačno, z različico 12 pa postaja tudi resen urejevalnik.
O pomenu varnostnih kopij skoraj ni vredno izgubljati besed. Človeške napake, okvare diskov ali diskovnih polj, napake v datotečnih sistemih ali kar sesutja strežnikov so prava mora za vsakogar, ki je imel kdaj opraviti s pomembnimi podatki.
Ker je Linux pogosto v rabi kot operacijski sistem, ki poganja strežnike in druge sistemsko občutljive računalnike v omrežjih, bi pričakovali, da tudi na področju varnostnih kopij ponuja dobre rešitve. In res, seznam programske opreme je v tem segmentu rabe obsežen in zanimiv, veliko teh orodij pa je na voljo tako v različici za Linux kot tudi za Windows in OSX.
Odprtokodni operacijski sistem je zelo glasbeno navdihnjen, pa naj gre za predvajanje ali produkcijo. V razvoju zvočnih standardov se je v letih resda nekoliko zapletlo, navadnega uporabnika še najbolj zmedejo različni standardi predvajanja zvoka (OSS, ALSA, JACK), a to velja le za zahtevnejše pristope pri nadzoru samega potovanja zvoka od programa do zvočnikov.
Odprtokodna skupnost zmore razviti domala vsako vrsto programov, pri videu pa ni prav posebej uspešna, vsaj če govorimo o resnih rešitvah za nelinearno montažo videa. V preteklosti je bilo nekaj obetavnih pobud, denimo Cinerella ali Lumiera, a je vse ostalo pri obetih, izvedba za resno rabo pa je ostala dokaj omejena.
