Objavljeno: 27.10.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor November 2015

Izobraževalec

Ker Linux izhaja tako rekoč iz akademske srenje, bi pričakovali, da bodo linuxne skupnosti skrbele tudi za tiste, ki se še izobražujejo, in to ne glede na starost.

Značilni krožni menu Sugar on a Stick Linuxa

 Značilni krožni menu Sugar on a Stick Linuxa

Od Linuxa za otroke bi pričakovali možnost starševskega nadzora.

 Od Linuxa za otroke bi pričakovali možnost starševskega nadzora.

Res je v svetu tega odprtokodnega operacijskega sistema veliko takih namenskih distribucij. A žal je le malo teh različic preživelo revolucijo, ki so jo med mladimi zanetili pametni telefoni s svojim kozmosom aplikacij. Namenske Linuxe za najmlajše, kot so bili Doudou Linux, Qimo ali LinuxKidX, so tako v zadnjih letih nehali razvijati in so danes težko dostopni, pa čeprav nemara še delujejo. Vsekakor  jih ne razvijajo več. A kljub temu Linux ni ostal brez izobraževalnega naboja. Ne nazadnje je že sam nabor programske opreme, ki jo ponuja za različne starostne skupine in tudi v izobraževalne namene, precej dolg in raznovrsten. Tako lahko vsaka distribucija postane izobraževalna ali otroška, nekaj posebnih izvedb takih Linuxov pa je na voljo še danes.

Sladkor za ključ

Se še kdo spominja močno opevanega projekta one laptop per child? Projekt, da bi s preprostimi računalniki opremili čim več otrok po svetu, je po nekaj letih skoraj zamrl, Linux, ki ga je poganjal, pa je še vedno na voljo pod imenom Sugar on a Stick. Že samo ime nakazuje, da je glavna zamisel, da bi šel operacijski sistem na ključek USB, na katerega bi se zapisovali tudi vsi podatki, tako da bi uporabnik pravzaprav potreboval le še računalnik z vhodom USB in možnostjo zagona s tega pomnilniškega nosilca. Gre sicer za derivat Fedore, katerega posebnost je predvsem popolnoma drugačna zasnova namizja in samosvoj nabor aplikacij, razvitih posebej za Sugar. Narejene so tako, da imajo čim preglednejše vmesnike in ne preveliko število funkcij, ki bi lahko uporabnika odvrnile od razumevanja – primerno torej za spoznavanje računalnika v praksi in uvajanje v svet vmesnikov. O uporabnosti večine programja je sicer težko razpravljati, saj je po drugi strani zmogljivost sekundarnega pomena, veliko pa je tudi zabavnih programov, kot je npr. gradnik mehanskih konstrukcij, a  lahko kaj kmalu postanejo dolgočasne. Tako se zdi, da bi lahko danes Sugar še najbolje prispeval k razvoju otrokove radovednosti in razumevanja računalnikov – pa tudi programiranje (recimo prek  želve), po drugi strani pa čudi, da ravno v ta namen staršem ne ponuja prav nikakršne zaščite, ki bi omejevala rabo, brskanje in podobno. Postavi pa se seveda vprašanje, ali ni bolje otroka spustiti kar v svet »resnih« vmesnikov operacijskih sistemov, pa naj bodo to namizni ali mobilni. Res pa je, da vsaj vpogled v Sugar tudi ne more pretirano škoditi, vsaj za zelo mlade uporabnike – seveda pod fizičnim nadzorom staršev.

Programi v Edubuntu so namenjeni zelo različnim ljudem.

 Programi v Edubuntu so namenjeni zelo različnim ljudem.

Linux za učenje

Ubuntu je seveda najbolj priljubljena distribucija Linuxa, zato ne čudi, da ima tudi največ namenskih poddistribucij, v katerih so zapakirani programi in nastavitve za točno določeno vrsto uporabnikov. Edubuntu je tako distribucija, namenjena v izobraževalne namene in tudi za igro. Ob namestitvi  izberemo med štirimi starostnimi skupinami (predšolska, nižja, srednja in višja), za katere se samodejno naloži primerna programska oprema. Če namestimo vse, je velikost Edubunta približno tri gigabajte, kar se sicer sliši veliko, a je med programi tudi veliko programov za namizje KDE, zaradi česar se morajo namestiti tudi ustrezne knjižnice KDE. Izobraževalni Linux lahko sicer uporabljamo tudi kot živi Linux, neposredno z nosilca DVD ali ključka USB. V tem primeru so tudi nameščeni že vsi programi. Med temi najdemo praktično vse zanimive programe, kar jih Linux premore – matematične, znanstvene, geografske … in pa seveda vse vrste standardnih grafičnih in pisarniških programov, ki prav tako ne smejo manjkati pri Linuxu, ki želi biti izobraževalen. Je pa res, da Edubuntu prisega na klasični vmesnik Unity, ki zna biti predvsem za mlajše uporabnike precej zahteven vmesnik, tako da se zdi, da pride zares v poštev šele pri starejših učencih. Sicer pa lahko tudi ti Unityju očitajo precejšnjo nepreglednost v primerih, ko je nameščenih veliko število programov iz različnih kategorij. Odsotnost klasično razvejenih menujev namreč ni najpreglednejša rešitev. K sreči Edubuntu že ob namestitvi ponuja možnost uporabe namizja Gnome 2, kar to nepreglednost odpravi. Živi nosilci DVD ali ključki so pri tem seveda izvzeti. Trenutna različica Edubunta temelji na Ubuntu 14.04, ki ima dolgoročno podporo (LTS), kar je pri takih namenskih Linuxih že kar navada, poleg tega je vmesnik preveden tudi v slovenščino.

Programi v Edubuntu so namenjeni zelo različnim ljudem.

 Programi v Edubuntu so namenjeni zelo različnim ljudem.

V Uberstudent Linuxu so na voljo tudi spletne storitve, namenjene izobraževanju.

 V Uberstudent Linuxu so na voljo tudi spletne storitve, namenjene izobraževanju.

Podoben koncept kot Edubuntu ima tudi Uberstudent, ki prav tako temelji na Ubuntu, a namesto Unity uporablja precej manj potrošno namizje XFCE, na voljo pa je celo v še »lažji« izvedbi LDXE. To seveda pomeni, da je primeren tudi za starejše računalnike, kar v učni karieri pogosto niti ni nepomembno.  Uberstudent sicer ne namesti tako obsežnega seznama programja kot Edubuntu, a te programe razporedi v zelo smiselno zasnovane menuje in podmenuje. Uberstudent pa nima nameščene zgolj zanimive programske opreme, temveč je na menujih tudi zanimiv izbor spletnih orodij, kot npr. Kindle Reader ali Project Gutenberg. Pravzaprav lahko rečemo, da je Uberstudent s svojo odzivnostjo, ki je posledica vmesnika XFCE, ki je za povrh oblikovan tudi zelo lepo, in z inteligentnim pristopom k dejanskemu učencu eden bolj domiselnih Linuxov, kar smo jih videli. Škoda le, da je podpora slovenščini nekako izostala. Velja pa poudariti, da je Uberstudent vsekakor primernejši za višje stopnje izobraževanja – nekako od srednje šole naprej, saj je za nižje ravni že kar preresen.

Sugar on a Stick

Vrsta: Linux za izobraževalne namene.

Izdeluje: wiki.sugarlabs.org.

Cena: Brezplačen.

X    Hiter, odziven in preprosto zasnovan Linux.

Z    Omejena programska oprema, malo funkcij v programih, ni starševske zaščite.

Edubuntu

Vrsta: Linux za izobraževalne namene.

Izdeluje: www.edubuntu.org.

Cena: Brezplačen.

X    Obsežen Ubuntu, prilagojen za izobraževalne namene, veliko programske opreme.

Z    Namizje Unity pri tako velikem število programov postane nepregledno.

Uberstudent

Vrsta: Linux za izobraževalne namene.

Izdeluje: uberstudent.org.

Cena: Brezplačen.

X    Zelo pregledni menuji, dobra razvrstitev, poleg aplikacij vsebuje tudi spletna orodja.

Z    Slaba podpora jezikom, ki niso angleščina.

PRVI KORAKI

Vizualno učenje programiranja

Scratch ima pregleden in enostaven vmesnik za učenje programiranja in animiranja.

 Scratch ima pregleden in enostaven vmesnik za učenje programiranja in animiranja.

Ko so računalniki šele prodirali v naše domove, je bilo nekako samoumevno, da se je vsak uporabnik poskušal nekako bolj ali manj uspešno spopasti tudi s programiranjem svojega osem- in kasneje šestnajstbitnika. Sčasoma se je ta navada nekako izgubila, računalniki pa so postali bistveno bolj vsakdanji stroj, ki jih večina niti nima potrebe spoznati, kaj šele zares upravljati, želi si jih zgolj uporabljati. Ne nazadnje pa so tudi računalniki s svojo zapleteno zgradbo in operacijskimi sistemi vse prej kot enostavni za razvoj talenta. Žal to vpliva tudi na to, da se večina ljudi ne seznani z osnovnimi postopki reševanja problemov in izdelovanja algoritmov – torej programiranjem. Na MIT so se tega problema lotili tako, da so razvili Scratch – interaktivni grafični vmesnik, ki omogoča izgradnjo programov, ki animirajo različne like in tako omogočajo ustvarjanje zgodb, iger in podobnih ustvarjalnih izdelkov, ob tem pa se uporabnik seznanja z osnovami logike, ki stoji za programiranjem. Čeprav meri na populacijo med 8 in 16, je Scratch lahko zanimiv tudi za druge skupine, ki si želijo vstopiti v svet računalniških algoritmov. Mogoče ga je uporabljati tudi prek spleta, kot samostojna aplikacija pa je na voljo tudi za Linux. Za Windows in MacOS pa je mogoče uporabljati t. i. »offline« različico prek tehnologije Adobe Air. Projekti vsebujejo animirane like (Sprites), ki jih ustvarjamo ob pomoči kostumov (Costumes), kar so v bistvu posamezne sličice animacije nekega lika, ozadja in zvokov (Sounds). Vsak element ima svojo skripto, ki je v bistvu njegova programska koda, ki skrbi za gibanje, interakcijo z miško, denimo, in podobno. Ti ukazi so razdeljeni v osem osnovnih kategorij, kot so gibanje, videz, zvok … ustvarjati pa je mogoče tudi spremenljivke in pogojne stavke. Vsekakor zanimivo orodje za ustvarjalni preskok z uporabnika na snovalca vsebine.

Scratch

Vrsta: Program za ustvarjalno učenje programiranja.

Izdeluje: MIT Media Lab, scratch.mit.edu.

Cena: Brezplačen.

X    Ustvarjalni pristop za učenje osnov programiranja in animacije.

Z    Izdelkov ni mogoče uporabljati zunaj okolja Scratch.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji