Avtor - Arnold Marko

Olympus C-8080 Wide Zoom

Olympus je med "resnejšimi" kompaktnimi aparati z večjimi optičnimi povečavami doslej ponujal le dokaj drag model E-20, tako da v razredu zmogljivih kompaktnih modelov, v katerem sicer kraljujejo Fujifilm, Minolta in Sony, doslej ni imel pravega predstavnika. Z modelom C-8080 Wide Zoom (ali na kratko WZ) se to stanje nekoliko spreminja, saj gre za aparat, ki se ponaša z zmogljivim objektivom s petkratno optično povečavo. Goriščna razdalja ustreza 28-140 mm leica formata, svetlobna jakost je med 2,4 in 3,5. Objektiv so izdelali v isti tovarni kakor objektive sistema E-1, prav tem pa naj bi se po lastnostih in kakovosti kar najbolj približal. Olympus je mimogrede poskrbel tudi za to, da je aparat kar najhitreje pripravljen za delo, saj od vklopa do delovanja mine le kakšna sekunda do dveh (odvisno od postavitve objektiva, saj si aparat zapomni zadnji položaj).

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:53 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Maj 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Olympus C-5060 Wide Zoom

Olympus C-5060 Zoom je zelo podoben že pred letom in pol predstavljenemu modelu C-5050 Zoom, vendar prinaša nekaj dobrodošlih izboljšav. Oblika ostaja zelo podobna in precej spominja na klasične analogne modele fotoaparatov. V oči pade klasično oblikovano ohišje črne barve, predvsem zaradi svoje višine, saj je glede na predhodnika C-5060 še za sedem milimetrov višje. S tem so v Olympusu dosegli, da je bliskavica vgrajena v samo ohišje in je kljub temu precej više nad objektivom. To je tudi eden izmed razlogov, da je osvetljevanje bliže ležečih objektov manj "agresivno" in bolj točno, manj pogost je "učinek rdečih oči". Velika površina hrbtne strani aparata ni preveč natlačena s tipkami, dve tipki (za uporabo bliskavice in kompenziranje osvetlitve) sta na prirezanem stranskem delu, na gornjem delu ohišja je nekaj manj pogosto rabljenih tipk (recimo tipki za uporabo samodejnega sprožilca, izbiranje načina in področja ostrenja), stikalo za uporabo zuma, tipka za vklop, podnožje za zunanjo bliskavico ter enobarvni zaslon LCD, ki kaže podatke o nastavitvah in lahko pride prav tudi ob uporabi optičnega kukala. Na vrhu je tudi značilni Olympusov obroč za izbiranje načina fotografiranja. Popolnega samodejnega načina delovanja Olympus ne pozna (to je nastavitev, ki se ponavadi imenuje "auto"), najbolj samodejen način je nastavitev "P", pri kateri fotoaparat sam določa čas in velikost zaslonke, lahko pa nastavljamo druge nastavitve. Na voljo so tudi polsamodejni načini delovanja, pri katerih nastavljamo bodisi čas ali zaslonko, popolnoma ročni način "M", osebni modus ("My mode"), pet scenskih nastavitev in način za snemanje filmčkov.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:53 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Junij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Nikon Coolpix 8700

Nikon je pred kratkim predstavil naslednika Coolpixa 5700, ki ga je nadgradil z zmogljivejšim osemmilijonskim tipalom CCD (gre za Sonyjevo tipalo), večina drugih lastnosti pa ostaja enaka kakor pri predhodniku. "Osemmilijonska" ločljivost pomeni 3264 × 2448 pik, kar je dovolj za velike povečave, dovoljuje pa tudi več rezanja. Objektiv zmore osemkratno optično povečavo, ki ustreza goriščni razdalji med 35 in 280 milimetrov leica formata. Objektiv krmilimo elektronsko - z dvema tipkama in motorčkom, zumiranje pa je hitro in ne preveč sunkovito. Svetlobna jakost pri širokem kotu znaša dobrih 2,8, v tele položaju pa pade na bolj povprečnih 4,2. Ostriti je mogoče od pol metra naprej, v makro načinu (oziroma pri ročnem ostrenju) pa od 3 cm naprej. Čas lahko nastavljamo od 1/4000 do osem sekund, ročno pa je mogoče zaslonko pustiti odprto do pet minut. Za dodatno osvetljevanje predmetov lahko uporabljamo vgrajeno bliskavico (ki ima največji domet 4 m) ali primerno zunanjo. Omenimo tudi, da ima Nikon kljub veliki ločljivosti sposobnost, da zajema slike s hitrostjo 5 slik na sekundo - žal pa lahko tako posnamemo le tri slike naenkrat. Drugi način omogoča zajemanje do 12 slik s hitrostjo 1,2 slike na sekundo.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:52 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Maj 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Nikon Coolpix 5400

Več kot leto je že minilo, odkar smo opisali digitalni fotoaparat Nikon Coolpix 5000, ki je bil tedaj zelo dobro ocenjen. Seveda pa konkurenca ni počivala, tako da ne preseneča, da so v Nikonu pred kratkim predstavili tudi naslednika tega modela, ki glede na predhodnika prinaša nekaj predvsem manjših sprememb. Že model 5000 je namreč premogel "petmilijonsko" tipalo, nič drugače ni pri novincu (čeprav je tipalo drugačno, celo manjše, in uporablja namesto filtra CYMK "standardni" filter GRBG). Se pa je spremenil objektiv - "4x" postaja v srednjem razredu digitalne fotografije očitno standard, saj je po modelu Canon Powershot G3 vse več modelov s takim zumom. Je pa res, da se Nikon razlikuje predvsem po tem, da so njegov razpon večali v širino, torej pri najmanjši goriščni razdalji, ki zajame čim večji kot. Razpon objektiva tako ustreza goriščni razdalji med 28 in 116 milimetri, kar je še kako dobrodošlo, saj je široki kot pri nekaterih vrstah posnetkov (panoramski, bližinski ipd.) nepogrešljiv, ob tem pa je spreminjanje zuma silno hitro. No ja, je pa res, da je svetlobna jakost objektiva dokaj povprečna, saj sega od solidnih 2,8 pri širokem kotu, ki pa pade na 4,6 ob uporabi največje povečave.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:52 | Avtor: Arnold Marko | Monitor November 2003 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Nikon Coolpix 3700

Dolgo smo čakali na to, da tudi s strani tako priznanega izdelovalca fotoaparatov, kot je Nikon, dobimo kak model digitalnega fotoaparata, ki bi si zares zaslužil oznako žepni. Model Coolpix SQ se je temu resda precej približal, a vrtljivo ohišje ob uporabi hitro postane precej veliko, tako da se "žepnost" izgubi. Coolpix 3700 je tudi po zasnovi pravi žepni model, pa čeprav sodi z merami 90 × 60 × 31 mm in težo 162 gramov med povprečno majhne modele (najmanjši modeli tega razreda imajo tudi za več kot polovico manjši volumen in težo) in je za normalno rabo dovolj majhen, ob tem pa ima trdno ohišje, ki bo zdržalo tudi kakšno večjo obremenitev.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:52 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Minolta Dimage A2

Stabilizator slike je izveden precej drugače kot sicer. Namesto da bi imel posebno gibljivo lečo, deluje kar s premikanjem samega tipala CCD (pri analognih fotoaparatih bi bilo seveda nemogoče izvesti kaj podobnega). To je nameščeno na posebnem nastavku, ki je vpet v vodoravno in navpično vodilo. Naprava s pomočjo gibalnih senzorjev zaznava premike in jih ustrezno kompenzira s premikanjem tipala v nasprotno smer.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:52 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Julij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Minolta Dimage 323

Minolta E323 je eden tistih digitalnih fotoaparatov, ki se ponašajo predvsem z enostavno rabo, ne pa tudi s kakimi velikim možnostmi vplivanja na videz fotografije. Ohišje aparata je solidno majhno in dokaj trdno ter nenavadne, a lične oblike, ki pa ne omogoča najboljšega prijema. Aparat ima tipalo, ki izkorišča 3,14 milijona pik. To pomeni ločljivost 2048 × 1536 pik in omogoča tudi nekoliko večje povečave na papir, kot alternativa pa je voljo tudi še ločljivost 1600 × 1200 pik, ki zadostuje za razvijanje slik 10 × 15 centimetrov, 640 × 480 pik ali VGA. Slednja je primerna za pošiljanje po elektronski pošti ali spletno rabo, ponuja pa tudi programsko ustvarjeno ločljivost 2880 × 2160, katere raba pa je skoraj nesmiselna, saj so na voljo boljše programske rešitve za osebne računalnike. Objektiv ponuja ekvivalent od 36 do 108 milimetrov ob svetlobni jakosti od 2,8 do 4,9, ostri pa lahko od pol metra naprej, v makro načinu pa le od 11 centimetrov naprej.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Januar 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Kodak Easyshare DX6490

Med vedno bolj priljubljenimi digitalnimi fotoaparati, ki po ugodni ceni ponujajo dobro zmogljivost in veliko optično povečavo, ima tudi Kodak svojega predstavnika - model DX6490. Ta ima vsaj za ta razred nekoliko manjše tipalo CCD (diagonala 1/2,5 palca), ki izkorišča štiri milijone svetlobnih elementov. Ločljivost slike je 2304 × 1728, na voljo pa so še ločljivost 2304 × 1536, 1600 × 1200 in 640 × 480 pik, manjka pa kakšna vmesna ločljivost, primerna za spletno rabo.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Fujifilm Finepix S20 Pro

Fujifilm že dolgo razvija kompaktne modele digitalnih fotoaparatov za zahtevnejše uporabnike. Eden takih je tudi model Finepix S20 Pro, ki je poleg modela S7000 eden izmed naslednikov tudi v naši reviji zelo dobro ocenjenega modela S602. Razlik v sami zasnovi ohišja je glede na predhodnika bolj malo, a to nikakor ne pomeni nič slabega, saj je bil že predhodnik zelo dovršen. Največja razlika med njima je gotovo uporaba tipala Super CCD SR (S7000 uporablja Super CCD HR). V četrtem rodu tipal Super CCD so svetlobni elementi osemkotne oblike , kar omogoča, da se vrstice med seboj prekrivajo, zato je mogoče slike natančneje programsko interpolirati v višjo ločljivost. Vsaka točka tipala ima dva svetlobna elementa, večjega za zajemanje temnih delov slike in manjšega za zajemanje svetlejših delov slike, zato tipalo bolje zajema tudi manjše razlike v osvetljenosti, dinamični razpon je večji. Ker se vsaka pika končne slike sestavi iz informacij dveh svetlobnih elementov, je ločljivost tipala pravzaprav le 3,1 milijona pik, kljub temu da ima kar 6,2 svetlobnih elementov. No, slike sicer lahko, tako kakor pri predhodnikih, zapisujemo v dvakrat večji ločljivosti od strojne (2832 × 2128) s pomočjo že omenjene interpolacije.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Junij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Fujifilm Finepix A330 in A340

Z modeloma A330 in A340 so v Fujifilmu obnovili svojo serijo manj zmogljivih fotoaparatov, namenjenih preprosti fotografiji. Preprosta je tudi zasnova fotoaparatov, saj je uporabnik pri možnostih vplivanja na fotografijo zelo omejen. Lahko bi tudi rekli, da aparata nimata nič "odvečnega", kar bi lahko neveščega uporabnika motilo. O tem priča tudi zasnova ohišja. Vključimo ju tako, da ploščico, ki ščiti objektiv, potisnemo vstran. Ploščica je dokaj trdno zasidrana in se v obeh skrajnih položajih zaskoči, kljub temu pa ni priporočljivo nositi aparata v žepu, saj se pri teh zasnovah lahko zgodi, da ploščico premaknemo in poškodujemo objektiv. Tipk je malo, na vrhu je zgolj sprožilec, tipke za upravljanje menujev in zumiranje pa so nameščene na hrbtni strani. Tam je tudi majhen zaslon LCD, ki je za optimalno delo (da bi videli, kdaj je slika zares ostra) že kar premajhen, pa tudi ločljivost 60.000 pik je slabša kot pri večini konkurentov tega razreda; je pa slika stabilna in dokaj vidna tudi v neposredni svetlobi. Brez uporabe menujev (s pomočjo smernih tipk levo/desno ob tipki za zumiranje) lahko vključimo vgrajeno bliskavico (ki ima doseg do 5 metrov) ter makro. Tudi menuji ponujajo le malo nastavitev. Če namesto popolnoma samodejnega načina delovanja izberemo način "m", ki dovoljuje tudi še nekaj nastavljanja, dobimo namreč le še možnost nastavljanja kompenzacije osvetlitve ter izbire temperature bele, ki jo lahko izberemo izmed sedmih prednastavitev, medtem ko zajema z bele predloge ne pozna. Zanimivo, da aparat ne ponuja prav nobenega spreminjanja občutljivosti delovanja tipala, ta ves čas deluje z ISO 100. Pri padcu svetlobne jakosti v tele položaju na 4,8 (pri širokem je svetlobna občutljivost 2,8) to pomeni že kar daljše čase. Razpon časa, ki ga izračuna avtomatika, je sicer med 1/2000 in 2 sekundama. Imata pa oba modela tudi štiri scenske nastavitve, ki prilagodijo delovanje elektronike določenim razmeram; med njimi najdemo portretno, panoramsko, športno in nočno fotografijo. Optični zum je trikraten, ustreza pa ekvivalentu leica med 38 in 114 milimetri. In povejmo še, kaj je pravzaprav razlika med obema modeloma: A330 ponuja največjo ločljivost 2016 × 1512 (3,2 milijona pik), A340 pa 2272 × 1704 pik (4 milijonov pik).

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Julij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi