Nikon Coolpix 5400

Več kot leto je že minilo, odkar smo opisali digitalni fotoaparat Nikon Coolpix 5000, ki je bil tedaj zelo dobro ocenjen. Seveda pa konkurenca ni počivala, tako da ne preseneča, da so v Nikonu pred kratkim predstavili tudi naslednika tega modela, ki glede na predhodnika prinaša nekaj predvsem manjših sprememb. Že model 5000 je namreč premogel "petmilijonsko" tipalo, nič drugače ni pri novincu (čeprav je tipalo drugačno, celo manjše, in uporablja namesto filtra CYMK "standardni" filter GRBG). Se pa je spremenil objektiv - "4x" postaja v srednjem razredu digitalne fotografije očitno standard, saj je po modelu Canon Powershot G3 vse več modelov s takim zumom. Je pa res, da se Nikon razlikuje predvsem po tem, da so njegov razpon večali v širino, torej pri najmanjši goriščni razdalji, ki zajame čim večji kot. Razpon objektiva tako ustreza goriščni razdalji med 28 in 116 milimetri, kar je še kako dobrodošlo, saj je široki kot pri nekaterih vrstah posnetkov (panoramski, bližinski ipd.) nepogrešljiv, ob tem pa je spreminjanje zuma silno hitro. No ja, je pa res, da je svetlobna jakost objektiva dokaj povprečna, saj sega od solidnih 2,8 pri širokem kotu, ki pa pade na 4,6 ob uporabi največje povečave.

Sicer lahko objektiv ostri predmete na razdalji od 50 centimetrov naprej, v makro načinu pa od vsega centimetra naprej, kar je zelo dobro. Na voljo so ločljivosti 2592 × 1944, 1600 × 1200, 1280 × 960, 1024 × 768 in 640 × 480 pik. Slike shranjujemo na kartice Compact Flash (I ali II), v zapisu JPEG (tri stopnje kakovosti) ali TIFF - surovi zapis RAW, ki ga je predhodnik poznal, pa je žal odpadel (menda ga bo v prihodnosti mogoče primerno nadgraditi, da bo podpiral tudi to). Priložena kartica zmogljivosti 16 megabajtov je seveda bistveno premajhna za kakršnokoli resno delo.

Samo ohišje je zelo podobno predhodniku, a je vseeno doživelo nekaj sprememb, tako na bolje kot tudi na slabše. Nekoliko so izboljšali predvsem kakovost tipk, zlasti kurzorska tipka je veliko bolj uporabna, pa tudi tipko za zaklepanje osvetlitve (AE/AF-L) so prestavili na hrbtno stran, kjer je veliko bolj pri roki. Kot pri predhodniku je zaslon mogoče vrteti po vodoravni in navpični osi, le da je zdaj postal manjši (diagonala 38 milimetrov - prej 46 milimetrov), a ostrejši (ločljivost se je povečala na 134.000 pik proti 110.000 pri predhodniku).

Kot predhodnik tudi Coolpix 5400 ponuja zelo dobro kakovost fotografije, ki ima le malo šuma, le barve rad prehitro rastrira, pri majhnih detajlih pa se izgublja nekaj ostrine. Na slikah je tudi zelo malo senc (čeprav jih je nekaj). Makro je odlične kakovosti, k čemur gotovo prispeva veliko odličen objektiv. Je pa nekoliko slabše ostrenje, saj predvsem v slabših svetlobnih razmerah rad napačno izostri predmete, tako da velja biti pozoren (je pa ostrenje dokaj hitro). Omenimo še zelo natančno samodejno prilagajanje temperature bele, ki tudi ob bolj eksotičnih virih svetlobe deluje zelo natančno. Vsekakor zelo kakovosten aparat za tiste, ki od fotografije zahtevajo nekaj več. In če se zdaj sprašujete, zakaj Coolpix 5400 ni dobil višje ocene, si oglejte še ceno, saj je ta višja kot pri vseh konkurenčnih modelih, še posebej pa je višja od tiste pri modelu Sony DSC-V1 - to pa tudi nekaj šteje, kajne?

Nikon Coolpix 5400

Razred: Zmogljivi (ročni nadzor, solidna zmogljivost).

Efektivna ločljivost tipala: 5 milijonov pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-116 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4,6; ostrenje 0,5 m-neskončno (1-50 cm makro); čas od 1/4000 do 8 s + ročno (do 10 minut); doseg bliskavice do 3 m; ISO samodejno, 100, 200, 400 ASA.

Cena: 209.900 tolarjev.

Prodaja: Grafo, (01) 433 73 92.

Za: Oblika, kakovostna fotografija, široki kot, odličen nadzor.

Proti: Počasnejši objektiv, v določenih okoliščinah netočno ostri.