Vlaganja v podatkovne center so varne naložbe

Objavljeno: 18.10.2020 08:00 | Teme: podatkovni centri, poslovanje

Kljub zdravstveni in naraščajoči gospodarski krizi eden izmed sektorjev računalništva beleži rekordno rast povpraševanja. To je segment podatkovnih centrov, kjer se je v letošnjem letu zgodilo več nakupov in prodaj kot v enakih obdobjih v preteklih letih. Letos jih je bilo do konca septembra že 123, v skupni vrednosti čez 10 milijard dolarjev, lani v enakem obdobju pa 108.

Po poročanju raziskovalne družbe 451 Research v tej specifični branži vlada precejšen optimizem, saj se povpraševanje nenehno povečuje, še posebej pa je pomembno, da je za podatkovne centre veliko interesa med kapitalskimi investitorji, ki nekako sodijo, da je to področje ena najvarnejši naložb ta hip.

Digitalna transformacija podjetij je sicer že v preteklih letih povzročila izrazito rast povpraševanja po storitvah podatkovnih centrov, a se je ob pojavi bolezni COVID-19 trgovanje z lastništvi podatkovnih centrov hipoma ustavilo. Od marca do konca maja skoraj ni bilo omembe vrednih investicij z izjemo tistih, ki so bile v teku že pred pandemijo.

Vlagatelji so se namreč soočili z povsem neznano situacijo in nihče ni vedel, kako se obnašati. Izkazalo se je, da so prav podatkovni centri in v njih gostovane informacijske storitve postale ena najbolj iskanih dobrin po celem svetu. Ob že prej poznani digitalni transformaciji se je pridružil skok potrebe za podporo dela na daljavo, učenja na daljavo, pa tudi potrošniki so svoje nakupovalne navade v dobršni meri preusmerili v digitalno domeno.

Banke in drugi investitorji zato nudijo ogromne količine poceni kapitala za gradnjo in nakupe podatkovnih centrih. Čeprav se večina poslovnih dogovorov dogaja med velikimi hipercentri, je v zadnjem letu izrazit interes nad manjšimi, regionalnimi ponudniki. Če k temu dodamo naraščajoči nadzor nad tem, kje se hranijo osebni in drugi pomembni podatki, denimo v EU, se razvoj podatkovnih centrov, tudi hipercentrov, dogaja drugače, kot pred nekaj leti.

Okrogla miza v okviru konference HCTS 2020 je pokazala, da zaradi tega vlagatelji ne vidijo velikih tveganje za naslednjih 5 celo 10 let. Napovedujejo, da se bo do leta 2025 v podatkovne centre vložilo svežih 62 milijard dolarjev kapitala, kar po današnjih izračunih predstavlja okoli 21 milijonov novih strežniških omar polnih strežnikov.

Veliki hipercentri dominirajo kar se tiče strežbe za potrošniški del trga, pri poslovnih uporabnikih pa je za zdaj uporaba manjših podatkovnih centrov še vedno v prevladi. Najbrž tudi zato, ker poslovni uporabniki ob tem čutijo, da imajo več nadzora nad dogajanjem, pač v primeru nepredvidenega razvoja dogodkov. Zaradi tega analitiki vidijo potrebe po rasti tako velikih, kot manjših podatkovnih centrov.

Videti je kot popolna zgodba z zajamčenim uspehom, a na poti rasti podatkovnih centrov zagotovo najdemo tudi pasti. Po mnenju vlagateljev je največje tveganje povezano s ceno storitev. Iz zornega kota vlagateljev mora ta sektor paziti, da se ne zaplete v nepotrebne cenovne vojne, kjer bi manjši podatkovni centri, izrinjeni na rob, ostali z veliko količino neizkoriščenih sredstev, za preživetje pa bi ponudili nerealne in nevzdržne cene.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki