Googlov svet modrecev za umetno inteligenco
Google je ustvaril globalni svetovalni odbor za etična vprašanja o umetni inteligenci, avtomatizaciji in sorodnih tehnologijah. Uradno se imenuje ATEAC (Advanced Technology External Advisory Council). Sestavlja ga osem strokovnjakov z različnih področij, relevantnih za presojo. To so Alessandro Acquisti (vedenjska ekonomija in zasebnost), Bubacarr Bah (aplikativna matematika), De Kai (procesiranje jezika, glasbena tehnologija in strojno učenje), Dyan Gibbens (industrijsko inženirstvo in avtonomni sistemi), Joanna Bryson (psihologija in umetna inteligenca), Kay Coles James (javne politike), Luciano Floridi (filozofija in digitalna etika) in William Joseph Burns (zunanja politika in diplomacija). Kot vidimo, gre za pester nabor znanj, s katerimi naj bi reševal dileme, ki jih bo prinesla umetna inteligenca.
Odbor se bo sestal štirikrat letos in bo obravnaval najtežja vprašanja in izzive s področja umetne inteligence. To so na primer vprašanja, kako in kje uporabljati prepoznavanje obrazov. Sem sodi tudi pristranskost modelov, ker imajo zaradi preveč podobnih vstopnih podatkov za urjenje nagnjenost v eno smer (bias).
Gre za odgovor na kritike, ki jih je bil Google v preteklosti deležen glede nameravane uporabe prihajajočih tehnologij. Med drugim gre tudi za vojaško rabo, proti čemer so zaposleni ostro nastopili, zato je Google lani sporočil, da pogodbe s Pentagonom o razvoju umetne inteligence za nadzor brezpilotnih letal ne bo podaljšal.
Da je nadzor nad umetno inteligenco potreben, kažejo njeni primeri uporabi in zlorabe. Umetna inteligenca želi do cilja, pri čemer lahko slabo postavljeni robni pogoji privedejo do čudnih, včasih zelo škodljivih rešitev. Uporabimo jo lahko za manipulacijo posnetkov, lahko pa se pretvarja, da je umetnik. Zlasti na Kitajskem pa umetno inteligenco uporabljajo tudi za nadzor in profiliranje državljanov. Ker njene sposobnosti rastejo, je odgovoren pristop nujen.
