Zavarovalniško jezdenje inovacijskih valov
Medtem ko zavarovalnice priznavajo pomen večine tehnoloških trendov, pa še vedno ostajajo ujetnice lastnega udobja in se počasi odzivajo na valove inovacij, ki utegnejo povsem spremeniti panogo zavarovalništva.
Piše se leto 2020 in zavarovalnice se ne slepijo (pre)več o svoji prihodnosti. Večina, kar 74 odstotkov, sodeč po raziskavi družbe PwC, jih že razume, da čakajo panogo zavarovalništva veliki pretresi oziroma korenite spremembe, za katere bodo zaslužna predvsem podjetja, ki bodo najsodobnejšo tehnologijo uporabila za razumevanje in obvladovanje tveganj ter prodajo uporabniku prilagojenih zavarovanj.
Na poti v samopostrežništvo
V ospredje namreč stopa samopostrežništvo – uporabnik naj si sam »naklika« zavarovanje, kot si ga želi. Že da se to uresniči, bi morale zavarovalnice močno spremeniti lastne poslovne procese in se odpreti navzven. Podjetja, ki začno tovrstne storitve graditi »iz ničle«, so v jasni prednosti, saj jih ne ovirajo ločeni otoki zbiranja in obdelave podatkov, izračuni tveganj itd. Samopostrežništvo kot samostojna storitev bo ključna tako za pridobivanje novih strank kot zadržanje obstoječih.
Med strankami zavarovalnic so že tudi milenijci. Ti ne razmišljajo o obisku agenta, papirnatih obrazcih in posameznih kritjih ter doplačilih. Zahtevajo hitrost in učinkovitost, zahtevajo spletne in mobilne kanale ter digitalno komunikacijo, zahtevajo prepričljive uporabniške izkušnje. Ne želijo, na primer, prepisovati številke prometnega in vozniškega dovoljenja, raje bi ju poslikali, podobno kot bi raje poslikali nastalo škodo ob prometni nesreči, kot pa čakali in se pregovarjali s cenilcem ...
Imperativ dobre uporabniške izkušnje
Spreminjanje pričakovanj kupcev in potreba po izgradnji zaupanja vrednih odnosov silita zavarovalnice v zagotavljanje vedno boljših uporabniških izkušenj, učinkovitost transakcij in preglednost poslovanja. Sposobnost diferenciacije je dodaten izziv, a to je zavarovalnicam jasno že zdaj, ko ponujajo precej podobna zavarovanja.
Trenutni trendi kažejo naraščajoče zanimanje za iskanje novih pristopov pri sklepanju zavarovanj, temelječih na ustvarjanju globokega vpogleda v tveganja, ki jim je izpostavljen posameznik ali predmet zavarovanja. Na tem področju se zavarovalnice soočajo z izzivi, kako pridobiti in obdelovati čim več podatkov, s katerimi najdejo odgovore na lastna vprašanja o ponudbi in zaračunavanju zavarovanj. Zadnje je še toliko bolj izzivalno, ko gre za sklepanje zavarovanj na daljavo.
Tri tehnologije, ki bodo spremenile zavarovalništvo
Oddaljeni dostop in obdelava podatkov bosta temeljila na sodobnih tehnologijah, ki bodo korenito spremenile zavarovalništvo.
Brezpilotni letalniki (droni)
Brezpilotni letalniki v navezi z analitiko in s tehnologijami prepoznavanja posnetkov bodo zavarovalnicam omogočili hitrejši in natančnejši pregled ter popis škodnih primerov. Opremljeni s kamerami visoke ločljivosti bodo zavarovalnicam postregli s podatki z oškodovanih področij, ki jih je, denimo, prizadela naravna nesreča, in s hitrimi informacijami o količini škode ob poplavah, požarih, toči, neurju, napadih škodljivcev v sadovnjakih ipd.
Internet stvari
Telematika in platforme interneta stvari bodo zavarovalnicam omogočile dostop do najrazličnejših vrst podatkov, od osebnih zdravstvenih do tistih v proizvodnih okoljih. Zavarovanje utegne na ta način postati bolj preventivno kot reaktivno, vsekakor pa bodo te tehnologije omogočile bistveno večjo personalizacijo zavarovanj.
Umetna inteligenca
Algoritmi umetne inteligence bodo uporabljani na širšem območju zavarovalništva, najprej pa predvsem za odkrivanje zavarovalniških prevar in avtomatizacijo zavarovalniških procesov.
Zavarovanje glede na dejansko rabo
Dodaten zasuk prinašajo novi poslovni modeli zavarovanj na podlagi dejanske (upo)rabe, ki se pojavljajo kot odziv na zahteve kupcev po prilagojenih zavarovalnih rešitvah. V času, ko ob pomoči najrazličnejših senzorjev in podatkov izdelki postajajo vse bolj inteligentni in povezani, se mora spremeniti tudi zavarovanje. Vozilo, ki stoji na parkirišču, potrebuje drugačna zavarovalna kritja od tistega, ki je udeleženo v prometu. Poglavje zase so samovozeča vozila, ki bodo izzive zavarovalnicam predstavljala v prihodnjih letih – bo zavarovanje zanje cenejše ali dražje? Po zdravi kmečki logiki bi moralo biti cenejše, saj ta vozila naj ne bi delala napak, ki jih počnejo vozniki iz mesa in krvi.
Kup podatkov o dejanski rabi utegne prinesti uporabniku prilagojena zavarovanja, kar pa vsem ne bo všeč, sploh tistim, ki so bolj naklonjeni škodnim dogodkom ali pa izzivanju sreče. Predstavljajte si, da bi zavarovalnica vedela, da pogosto kršite cestnoprometne predpise in da vaše vozilo močno odstopa (navzgor) pri silah, ki delujejo na telo v ovinku. V očeh zavarovalnice torej kar silite v nesrečo in boste zato plačali dražje zavarovanje. Velja seveda tudi obratno – vozniki, za katere bodo algoritmi ugotovili, da vozijo zgledno, bodo nagrajeni z nižjo zavarovalno premijo, saj zanje obstaja manjša verjetnost nastanka prometne nesreče.
Nagrajevanje zdravega življenjskega sloga
Še korak dlje utegnejo iti ponudniki življenjskih zavarovanj. Če bomo z njimi delili svoje zdravstvene podatke, denimo podatke o naši telesni aktivnosti, kakovosti spanca idr., ki jih merijo pametne ure ali zapestnice oziroma drugi nosljivi pripomočki, bomo deležni ugodnosti ali pa penalov za zdrav oziroma nezdrav življenjski slog. Na tem področju se odpirajo tudi nove priložnosti – nudenje življenjskih zavarovanj posameznikom s specifičnimi boleznimi. Diabetik, ki zgledno skrbi za svoje zdravje, bi lahko sklenil višje življenjsko zavarovanje od tistega, ki mu je manj mar za svoje telo.
Da, inovacije v zavarovalništvu so komaj začele jezditi inovacijske valove.
