Za grafične med nami

Če začnemo pri programih za delo z bitnimi slikami, torej tudi s fotografijami, je na prvem mestu tako po prepoznavnosti kot po zmogljivosti nedvomno GIMP (GNU Image Manipulation Program). V bistvu je mogoče reči, da je GIMP povsem primerljiv z veliko dražjimi komercialnimi izdelki za druge platforme.

Inkscape je povsem primeren tudi za profesionalce.

Tako so na voljo številna orodja za delo, pa učinki, barvne korekcije in podobno. Podprti so praktično vsi formati tako za uvažanje kot tudi izvoz, GIMP pa premore tudi natančna orodja za popravljanje napak, inteligentno brisanje elementov s fotografije in podobno. Razširljiv je z raznimi dodatki. Je pa res, da ima zelo samosvoj vmesnik, ki marsikoga odvrne od njegove uporabnosti. Celoten vmesnik je namreč vedno razdeljen na številna med seboj nepovezana okna, zato je preglednost pri delu manjša. Vmesnik je tudi zelo razvejen in je treba veliko časa, da se uporabnik navadi na to, kje je kaj. A glede na brezplačnost te rešitve se trud izplača.

Risarski zanesenjaki, ki ne potrebujejo obsežnih orodij GIMPa, bodo posegali predvsem po programih, kot sta Pinta, ki je primernejši za GNOME, ali Kolurpaint za KDE. Zmogljivost obeh je dokaj povprečna in sega nekoliko čez nivo MS Paint. Toda oba povsem zadostujeta za ustvarjanje bitnih risb ob pomoči računalnika. Boljše je stanje pri vektorskih programih. Pri teh močno vodi Inkscape, ki je zelo zmogljiv program za vektorsko risanje. Pozna različne vrste predmetov, kot so črte, Bezierove krivulje, pravokotniki, elipse, 3D kvadri, spirale, besedilo in tako naprej. Kot se od takega programa tudi pričakuje, je delo s krivuljami in linijami zelo natančno, na voljo je veliko orodij za manipuliranje, kopiranje ali spreminjanje vektorskih elementov. Inkscape podpira tudi vrsto različnih formatov, med drugim zna uvoziti ali izvoziti tudi datoteke PDF in Adobe Illustrator, ob pomoči dodatkov pa zna delati tudi z drugimi formati (denimo s Corel Draw).

V pisarniški paket Libre Office sodi še en vektorski program. Libre Draw resda še zdaleč ni tako zmogljiv kot Inkscape, predvsem  je bistveno slabši pri delu s krivuljami, ima pa manj orodij in možnosti, tako da je laže obvladljiv in za takrat, ko je treba narisati kakšno shemo ali diagram, celo primernejši. Za risanje povsem določenih stvari, npr. električnih vezij, so na voljo tudi posebna orodja,  denimo QElectroTech ali Cirkuit.

Za risanje likov, ozadij in podobnih motivov je nadvse primeren Pencil. Ponuja osnovna risarska orodja, možnost dela z večjimi ravninami, predvsem pa lahko z njim ustvarjamo tudi animacije, saj pozna tudi časovnico. A če posegamo na to področje, je še bistveno zmogljivejši Synfig Studio, ki je sploh eden boljših risarskih programov za Linux, pa tudi najboljši dvodimenzionalni animacijski program. Res je Synfig tudi zelo zahteven, a to je pri teh orodjih povsem normalno.

GIMP je prava legenda med programi za delo z rastrskimi slikami.

Kompleksnost je še izrazitejša v treh razsežnostih, kjer se je trdno zasidral Blender. Gre za enega sploh najzmogljivejših in najbolj razširjenih programov za tridimenzionalno modeliranje, senčenje in animacijo, ki zmore vse, kar se od takih programov pričakuje. Blender je vsekakor eden zahtevnejših programov za rabo, tako s stališča uporabnika kot tudi potrebne strojne opreme.

Za konec omenimo še najboljši program za risanje tipografij – še enega pomembnega vidika  računalniške grafike. Tudi tu ima Linux rešitev: Birdfont, ki se ponaša z odličnim vmesnikom in številnimi orodji za izdelovanje kompleksnih tipografij.