Video na daljavo

Objavljeno: 26.5.2020 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Fokus | Revija: Junij 2020

Video konference so v času pandemije postale čez noč esencialna, celo kritična infrastruktura. Po njih so planili tako podjetja kot potrošniki, saj smo vsi morali ostati doma. Svojo uporabnost so dokazale s tem, ko so preživele največji stresni test programske opreme, ki si ga lahko omislimo v računalništvu. Prvotno skepso in zadržke je nadomestilo navdušenje, ki bo verjetno za vselej spremenilo navade in uporabo tovrstnih storitev. Obenem je spodbudilo računalniško industrijo za nov krog inovacij na področju video konferenc.

Videokonferenčne storitve in sistemi so že dolgo med nami, a so do letošnje pandemije imeli resnici na ljubo postransko vlogo. Zagotovo manjšo, kot so napovedovali strokovnjaki, vključno z ekipo Monitorja. Že pred leti se je zdelo, da smo tik pred eksplozijo rabe, ki pa se ni nikoli v celoti udejanjila. Razlogi za to pravzaprav niso tehnične narave. Video konference delujejo, tehnologija je nared.

Razlogi za njihovo mlačno sprejemanju ležijo bolj v človeški psihi in navadah. Ljudje smo družabna bitja, večina nas uživa v družbi in meni, da so dobri sestanki lahko le ob osebni udeležbi sodelujočih. Prava zabava, sploh z več udeleženi, je brez dvoma samo tista v živo. Pred takimi predsodki in navadami ne vzdrži nobena tehnologija.

Kaj pa, če bi bili prisiljeni ostati doma? In to za daljše obdobje. Kdor je bil že kdaj dlje časa zaradi bolezni odsoten ali pa je moral pogosto komunicirati z drugim koncem sveta, je že doslej najbrž posegel po videokonferenčnih orodjih in ostalih pripomočkih za skupinsko delo. Taki uporabniki prehoda na delo od doma skoraj niso občutili.

Toda ko je po video konferencah dobesedno čez noč posegel dobršen del preostanka človeštva, so se začele dogajati zanimive, tudi nepričakovane stvari. Prvo, nadvse pozitivno presenečenje je bilo, da je internet vzdržal breme nenadno skokovitega povečanja podatkovno potratnih video in zvočnih povezav. Operaterji so z odliko opravili svojo nalogo, ponudniki storitev so pravočasno zagotovili kapacitete.

Nekateri od tistih ponudnikov videokonferenc, ki so bili pred pandemijo na vrhu po tržnih deležih, so obstali tam, kjer so bili. Drugi so nepričakovano odbrzeli mimo njih. Tako hitre spremembe doslej še nismo videli v nobenim niši računalništva.

Kaj so torej ključni dejavniki tokratnega uspeha? Prvi je zagotovo zanesljivost delovanja. Kar ni delalo ali pa je prinašalo zaplete pri konfiguraciji, so ljudje preprosto zavrgli. Drugi je brez dvoma cenovna politika. Tisti ponudniki, ki so na začetku epidemije ponudili brezplačne različice ali pa so jih že imeli pred tem, so imeli vozovnico za pot do še večjega uspeha. Kdor je tu nekoliko obstal, je zamudil vlak.

Tretji dejavnik je bolj specifičen. Uspeli so programi, ki so na enem zaslonu lahko prikazali več sogovornikov (tudi do 20 ali več) hkrati. Najbrž to privlači ljudi, oddaljenim komunikacijam pa daje vtis večje prisotnosti v skupnosti. Pred tem so video konference namreč večinoma potekale na ravni ena na ena ali vsaj v manjših skupinah. V pandemiji pa je povprečno število udeležencev v videokonferencah skokovito naraslo.

Tu tudi leži eden od ključnih odgovorov, zakaj je Zoom postal čez noč taka uspešnica – pokril je vse tri naštete ključne dejavnike uspeha. Dokaz za to leži v dejstvu, da so njihov model, vključno s pogledom na več sogovornikov, hkrati začeli hitro kopirati vsi tekmeci.

V nadaljevanju si bomo ogledali glavne alternative, ki jih imamo za uporabo video konferenc. Pregled seveda ni čisto popoln, saj je seznam videokonferenčnih rešitev še bistveno daljši. Zlasti v poslovnem svetu, kjer srečamo številne profesionalne, a drage rešitve. Upamo pa si trditi, da smo zajeli 90–95 odstotkov najpogosteje uporabljenih programov. Dokler so ti dovolj dobri, sploh če so brezplačni, morda ni treba predolgo iskati alternative.

Zoom

Tokrat začenjamo s programom Zoom. Razlog je očiten – po dosedanjih podatkih je nesporni zmagovalec po priljubljenosti med uporabniki v času krize in podjetje, ki je doseglo daleč najhitrejšo rast uporabnikov, morda celo v zgodovini računalništva.

Za Zoom bi lahko rekli, da trenutno ponuja med videokonferenčnimi programi najboljšo uporabniško izkušnjo. Sodelovanje v video konferencah Zoom je preprosto kot klik na spletno povezavo, ki jo pošlje sklicatelj. Konferenco lahko opravljamo v spletnem brskalniku, namenskem odjemalcu na osebnem računalniku ali prek aplikacije na mobilni napravi. Organizacija sestanka je tudi razmeroma preprosta, dovolj je ustvariti račun na spletnem portalu, od koder lahko pripravimo novo srečanje in pošljemo vabila.

Uporabniki morajo ob vstopu v video konference opraviti razmeroma malo nastavitev. Že v naslednjem hipu vidijo vse udeležence. Izbirati je mogoče med več pogledi, med katerimi je najbolj priljubljen tisti, ki prikazuje vsakega sodelujočega v svojem oknu.

Program ima zelo dober sistem za skupinsko in zasebno kramljanje, podporo za glasovanje na temo, urejanje vrstnega reda govorcev prijave za besedo, odlično pa so izvedli tudi delitev enega zaslona ali več. Med videokonferenčnimi sistemi ima daleč najboljša orodja za skupinsko komentiranje, skiciranje, poudarjanje, dopisovanje in podobno.

Za šolsko delo je to idealno. Unikatna lastnost programa (resda v plačljivi različici) je možnost razporeditve udeležencev v več ločenih manjših skupin. Zoom predavatelju tudi omogoča, da deli več zaslonov in preklaplja med njimi. Eden od zaslonov je lahko tablica s peresom, resda za zdaj le Apple iPad, toda za posnemanje šolske table je to naravno idealna možnost.

Gostitelj in predavatelji imajo značilno kar nekaj več funkcionalnosti kot slušatelji. Še več funkcionalnosti nudi plačljiva različica, ki je za redno in resno rabo toplo priporočljiva, toda že brezplačna nudi konference s tja do 100 udeleženci in dolžino sej v trajanju 40 minut. Javna skrivnost je, da se trenutno (v času krize) da to podaljšati preprosto z izhodom in s ponovnim vstopom v isto sejo.

Preizkusi pod največjo obremenitvijo so pokazali, da je Zoom izredno zanesljiv pri delovanju ne glede na kakovost internetne povezav posameznikov. Avtorjem je uspelo narediti algoritem, ki presenetljivo dobro izkorišča, kar je programu na voljo, tudi ko konference postanejo zelo velike, torej s 100 ali celo z več uporabniki.

Slaba stran programa Zoom je brez dvoma njegova varnost, veliko pomislekov pa je tudi o zasebnosti in zaščiti osebnih podatkov, o čemer se je obilno pisalo v medijih. Dejstvo je, da Zoom o svojem delovanju doslej ni bil dovolj transparenten, zaradi hitre rast pa tudi nespameten pri skrbi za varnost v programu.

V začetku epidemije tako ni imel ustreznega šifriranja povezav, prav tako je bilo zelo enostavno »vdreti« v tuje konference, če je kdo nehote javno objavil povezavo do seje. Zoom se je medtem posul s pepelom in izdatno popravil program, dodal možnost šifriranja podatkov, možnost izbire regije strežnika, prek katerega se izvajajo konference (da promet ne gre »pomotoma« na Kitajsko), in druge ukrepe, ki popravljajo luknje. Toda dvomi javnosti ostajajo, a to ni zmanjšalo razširjenosti rabe.

Po nepričakovanem uspehu še vedno potekajo neskončne debate okoli tega, ali bo Zoom kratkoročni uspeh znal pretvoriti v trajno zgodbo o uspehu. Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko vse doseženo kmalu spremeni v hiter in strm padec. Pa ne zaradi številnih varnostnih lukenj in pomislekov. To se da razmeroma enostavno popraviti. Tako kot pri številnih zgodbah o uspehu namreč hitra rast pogosti ne temelji na trdnih temeljih. Zoom je verjetno že dosegel vrhunec števila uporabnikov. Od tod torej lahko gre kvečjemu navzdol, vprašanje pa je, kako se bodo na to odzvali vlagatelji.

Microsoft Skype

Microsoft Skype je eden najbolj znanih videokonferenčnih programov s koreninami, ki segajo že v leto 2003. V resnici je precejšnje presenečenje, da Skype v časih pandemije ni požel še večjega uspeha, saj v kriznem času število uporabnikov ni raslo tako hitro kot drugod. Naj nas to ne zavede, Skype je še vedno izredno razširjena platforma za komunikacijo.

Skype ponuja tako rekoč vse, kar potrebujemo za video konference, toda bolje se počuti pri manjšem številu sodelujočih. Na voljo imamo zelo dobro orodje za kramljanje, delimo lahko zaslone. Skype ima predvsem zelo dobro razvit koncept »prisotnosti«, kjer lahko v vsakem trenutku vidimo, ali je sogovornik prisoten, prost ali zaseden. Prisotnost je glavna razlika med Skypom in Zoomom. Do te mere, da menimo, da Skype in Zoom pravzaprav ne sodita v isto nišo.

Microsoft je v zadnjih letih redno posodabljal program in dodajal koristne, celo inovativne zmožnosti, na primer samodejno prevajanje pogovorov med različnimi jeziki, podnapise, možnost snemanja konferenčnih sej za kasnejše ponovno predvajanje, možnost zameglitve ozadja in podobno.

Slaba lastnost programa Skype je, da ni najboljši za konference, kjer je res veliko ljudi, na primer šolski razred. Zoom in podobni programi so tu preprosto boljši. Skype poleg tega razen osnovnega orodja za delitev zaslonov ne omogoča skupinskega dela na dokumentih. Po eni strani je tako najbrž tudi zaradi prisotnosti programa Microsoft Teams v isti hiši.

Z obilico izkušenj pri rabi bi lahko rekli, da Skype še vedno ni najzanesljivejši sistem, predvsem ni ravno vzor pri kakovosti zvoka in slike, saj tekmeci pri isti kakovosti internetne povezave nudijo boljšo izkušnjo. Pozitivno pa nas je presenetilo, da je Skype ravno v časih epidemije delal dokaj zgledno, celo bolje kot pred njo.

Microsoft Teams

Microsoft je znan po tem, da ima v svoji ponudbi pogosto več izdelkov, ki se med sabo prekrivajo in na videz borijo za iste uporabnike, toda v resnici ni tako. V Microsofti hiši je dokaj jasno: navadni Skype je namenjen potrošnikom, za poslovno rabo, rabo v šolstvu in javnih ustanovah pa je Microsoft Teams.

Teams je uradni naslednik poslovnega konferenčnega programa Microsoft Skype for Business, za katerega bodo podporo ukinili julija 2021, do tedaj pa pričakujejo da bodo dosedanji (in novi) uporabniki presedlali na Teams.

Ne bo jim žal, saj je Teams precej boljši program kot Skype for Business in morda celo boljši kot navadni (brezplačni) Skype. Ta trditev zahteva nekoliko podrobnejšo razlago. Teams je namreč precej več kot zgolj videokonferenčni program. Gre pravzaprav za celovito orodje za skupinsko sodelovanje, ki uporabnikom omogoča razporeditev pogovorov in skupinskega sodelovanja na ekipe in področja, souporabo programov (recimo skupinske preglednice Excel), skupno hrambo dokumentov (prek OneDriva, Sharepointa) in podobno. Glavni tekmec programa Microsoft Teams je pravzaprav priljubljeni program za skupinsko delo Slack.

Teams brez težav obvladuje konference z večjim številom sodelujočih, nekje na ravni programa Zoom, vendar je za zdaj delo še nekoliko bolj okorno kot pri Zoomu. Predvsem pri delitvi zaslona in orodjih za skupinsko komentiranje bi pričakovali več od enega vodilnih orodij za skupinsko delo. Toda zmožnost, da lahko ponavljajoče komunikacije in z njimi pripadajoče dokumente hranimo na enem mestu, je pohvale vredna funkcionalnost. Prav tako podpora za koncept prisotnosti, ki jo je podedoval iz Skypa.

Microsoft je v zvezi s programom Teams lani spremenil politiko in poleg plačljive različice (kot sestavnega dela paketov Microsoft Office 365, Microsoft 365) ponuja tudi brezplačno, ki ni preveč okleščena. S tem so predvsem omogočili, da podjetja preprosteje vključujejo zunanje člane, kar je bilo pred tem silno nerodno.

Cisco Webex Meetings in Webex Teams

Cisco Webex je zgodovinsko ena najbolj razširjenih poslovnih komunikacijskih platform. Predvsem v ZDA je bil dolga leta Webex sinonim za videokonferenčne klice. Cisco, ki je podjetje Webex kupil leta 2007, je morda največje ime na področju telekomunikacij in omrežij, toda s programsko opremo niso vselej najbolj spretni. Cisco trenutno namreč ponuja dva zelo podobna programa: Webex Meeting in Webex Teams. Prvi je pretežno videokonferenčni program, medtem ko drugi poskuša postati program za skupinsko z videokonferenčnimi zmožnostmi. Nekako kot Skype in Teams pri Microsoftu.

Mimogrede, najbrž ste opazili: Cisco Webex Teams in Microsoft Teams imata enako ime oziroma pripono, a gre za dva povsem različna programa. Vso srečo, če ste v podjetju, ki uporablja oba in se morate sporazumeti, kje imate pravzaprav sestanek, ki je sklican na »teamsih«.

Uporabniški vmesnik je v obeh programih zelo podoben, samosvoj, na neki način asketski, a kljub temu poln ne preveč posrečenih rešitev, ki begajo uporabnike. Podobno kot Skype ponuja koncept »prisotnosti«, tako da lahko za posameznega uporabnika izvemo ali je na voljo za konferenco ali ne. Prav tako omogoča kramljanje med uporabniki in delitev zaslona.

Če je Webex Meetings ekvivalent paketa Skype, je Webex Teams proizvajalčev poskus vstopa med programsko opremo za skupinsko delo, kjer lahko uporabniki delijo datoteke, skupinske delovne table (whiteboards) in druge elemente. Toda program je le bleda kopija tega, kar nudi v tej niši Microsoft, poleg tega pa moti, da so posamezne funkcionalnosti razmetane po različnih koncih programa.

Najboljši lastnosti programov Webex Meetings in Webex Teams sta kakovost in stabilnost povezav. Celo Zoom, ki je tu zelo dober, je za spoznanje slabši od Webexa. Tu so močno poznajo izkušnje družbe Cisco z omrežnimi tehnologijami. Komunikacijo so, denimo, zasnovali po mednarodnih videokonferenčnih standardih H.264 in H.265. Tekmeci običajno uporabljajo lastniške protokole.

To je predvsem pomembno, ker se lahko s programi Webex povežemo z videokonferenčno infrastrukturo sejnih sob drugih proizvajalcev (Sony, Poly …) oziroma z lastnimi profesionalnimi strojnimi rešitvami Cisco Board (nekoč Telepresence), ki nudijo strojno kompresijo podatkov in s tem daleč najboljšo kakovost video povezav. Tako Webex Meetings kot Webex Teams sta plačljivi storitvi, vendar je Cisco v času epidemije razširil brezplačno rabo na konference do 100 udeležencev.

Google Meet in Google Duo

Google je v tej kategoriji izdelkov pravzaprav obratno presenečenje. Za družbo, ki je neposredno vpletena v praktično vsa ključna področja rabe spletnih storitev, je pravzaprav presenetljivo, kako skromno prisotnost ima na področju video konferenc. Youtube ne nazadnje kraljuje na področju video tehnologije, zato bi se zdelo samoumevno, da bi Google bil močan tudi pri spletnem video sestankovanju.

Toda njihovi dosedanji poskusi so bili v resnici dokaj mlačni. Njihovi programi so sicer priljubljeni v določenih krogih, zlasti med uporabnikih Googlovih plačljivih storitev, vendar v celoti precej za dosežki konkurence.

Zdi pa se, da se je Google zdramil, ko je zaslutil, kako veliko priložnost in povečanje povpraševanja prinaša pandemija. Najprej so se odločili, da bodo dosedanji Hangouts Chat preimenovali v Google Meet. Za večji uspeh pa je ključnega pomena odločitev, da storitev, pa čeprav le za omejeno obdobje, vsem ponudijo brezplačno. Do zdaj je bila na voljo zgolj za plačljive uporabnike storitve G Suite.

Z novo odločitvijo so brez zadržkov izzvali Zoom: brezplačna različica podpira sestankovanje do 100 udeležencev, kar je enako kot Zoom, toda s pomembno razliko, da trajanje sestankov ni omejeno. Spomnimo se, da Zoom brezplačno prekine sejo po 40 minutah. Neomejeno trajanje bo v programu Meet delovalo načelno le do konca septembra, nato bo omejitev sej na 60 minut.

Po drugi plati pa je Meet v primerjavi s tekmeci, predvsem z Zoomom, za razred preprostejši izdelek z znatno manj funkcionalnostmi. Google je v Meet prav v času najave nove politike vgradil zmožnost spremljanja sogovornikov v več oknih, tako kot Zoom. Meet je dobil tudi zelo učinkovito tehnologijo za samodejno odstranjevanje zvočnih šumov iz ozadja in menda boljšo podpor za boljši video v razmerah z manj svetlobe.

Meet ima v brezplačni različici resno omejitev, da ne podpira deljenja zaslonov, pa tudi orodje za kramljanje je sila osnovno. Google pa se rad pohvali, da je njihova storitev nadvse varna s šifriranjem podatkov v celotni seji.

Omeniti velja, da ima Google v ponudbi še drugi, preprostejši program za video klice, ki ga imenujejo Google Duo, toda tu gre bolj za program za video klice, kot za pravi videokonferenčni paket. Od nedavnega sicer podpira seje s tja do 12 udeleženci, vendar se nabor funkcionalnosti tu ustavi. Nanj je treba gledati bolj kot na odgovor na Applov Facetime kakor na Skype, Zoom in podobno konkurenco. Skoraj prepričani pa smo, da Google na področju video konferenc še ni rekel zadnje besede.

Facebook Rooms

Facebook se je, kot največje družabno omrežje, seveda moral odzvati na povečano povpraševanje po videokonferenčnem druženju. Njihov najnovejši odgovor je nova storitev Facebook Rooms, ki po zgledu Zooma omogoča hkratno povezavo do 50 uporabnikov, v nasprotju s tekmeci pa so vsi pogovori neomejeno dolgi.

Pogovorne sobe so lahko zasebne, na povabilo ali pa kar objavljene na profilu, kjer lahko dovolimo dostop vsakemu, ki »pride mimo«. Pogovorne sobe lahko sklicatelj tudi zaklene, kot varnostni mehanizem proti zlorabam.

Facebook Room je videti zanimiv kandidat na področju video konferenc, vendar dvomimo, da bo doživel večjo podporo pri rabi za poslovno sestankovanje ali spletno šolanje od doma. Utegne pa postati priljubljen pripomoček za kramljanje s prijatelji. Sploh zato, ker bo Facebook enako ali podobno funkcionalnost vgradil tudi v programe Instagram in Whatsapp.

Facebook Rooms je trenutno na voljo samo uporabnikom v ZDA, za ostale pa pride na vrsto nekoliko kasneje. Zaradi tega bo treba na prve vtise še nekoliko počakati.

Ogleda vredne alternative

Če vam nobeni od zgoraj naštetih programov ne ustreza ali ste radovedni, kaj je še na voljo, vam bodo morda prav prišle naslednje alternative. Zanimivo, da zgolj med alternative sodi tudi podjetje Apple, ki ima v tej kategoriji programov zgolj program Facetime, ki pravzaprav ni pravi videokonferenčni program. Marsikomu je sicer zelo všeč, a le za krajše kramljanje peščice oseb.

V isto kategorijo kot Facetime sodita tudi naslednja programa. WhatsApp je prvenstveno orodje za kramljanje, ki je šele kasneje dobilo zmožnosti zvočnih klicev, zdaj pa se z novimi funkcionalnostmi, podobno kot Facebook Rooms, širi na področje video klicev med več osebami.

Viber poznamo že vrsto let, v prvi vrsti kot program za spletno telefonijo. Čeprav ga uporablja ogromno uporabnikov in že nekaj časa podpira tudi video povezave, se zdi, da mu nekako ne uspeva vstopiti na področje video konferenc.

Prav tako se zdi, da je priložnost za širitev z video konferencami zamudil Slack. Orodje, ki je izredno priljubljeno pri skupinskem delu, štartnikih in programerjih, ima že vrsto časa tudi videokonferenčne zmožnosti. A le v plačljivi različici, kar je verjetno precej omejilo njegovo še večjo širitev v času pandemije.

Program Signal je čislan predvsem pri tistih, ki jih skrbita zasebnost in zaupnost povezav. Signal je nekakšna varna alternativa programu WhatsApp, glavna omejitev pa je ta hip v tem, da podpira video povezave le med dvema osebama.

Telegram je še eden od programov, ki stavijo predvsem na varno in zaupno komunikacijo. V času epidemije so avtorji napovedali, da bodo v nadaljevanju leta predstavili povsem novo različico programa, ki bo podpirala varne video konference med številnim osebami.

Zato pa videokonference z ustrezno varnostjo, za nameček s temeljem na odprti kodi, nudi program Jitsi. Ta sicer obstaja že vrsto let, a je v zadnjem obdobju pogosto menjal lastništvo, kar je verjetno vplivalo na njegovo večjo razširjenost. Trenutna različica je zelo spodbudna, a po naših izkušnjah še precej nezanesljiva pri delovanju.

Program je zanimiv tudi zato, ker je Jitsi uporabilo slovensko akademsko omrežje Arnes kot temelj za svojo novo storitev Arnes VID (https://vid.arnes.si). Najbrž tudi kot odgovor na kritike sicer povsem solidne storitve Arnes VOX, ki pa jo je načel (tehnološki) zob časa.

Med zanimive odprtokodne projekte sodi tudi program Jami. Po funkcionalnostih in načinu rabe zelo spominja na Skype, temelji pa na prvotnem principu povezovanja P2P, kjer za komunikacijo ni centralnih strežnikov. Toda naš prvi preizkus je pokazal, da je program še zelo na začetku razvoja in ga bomo raje še nekaj časa spremljali.

Na koncu omenimo še program Houseparty, ki je priljubljen predvsem za spletne video zmenke v ZDA. Nanj pravzaprav sploh ne bi bili pozorni, če ne bi bil po statistiki rabe takoj za Zoomom, Skypom in podobnimi programi.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki