Video montaža v Linuxu

Objavljeno: 26.5.2015 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Nasveti | Revija: Junij 2015

Video je eden od segmentov, kjer se Linux dolgo ni mogel kosati z drugimi operacijskimi sistemi, vsaj ne v smislu uporabnih rešitev za montažo. V zadnjem času pa se je vendarle nekaj premaknilo in tudi v Linuxu so se začeli pojavljati programi, ki so uporabni za to opravilo.

Rešitve za vsakdanjo rabo

Najbolj enostaven je Pitivi. Gre za izrazito špartanski program, ki omogoča montiranje videa na eni stezi. Tega je mogoče obrezati na začetku in koncu, prestavljati, ustvarjati prelive in narediti osnovne napise. Vse skupaj je mogoče izvoziti in to je tudi vse. Program ne pozna dodatnih učinkov niti ni primeren za kakšno kompleksnejše urejanje videa. Je pa zelo enostaven za rabo in je kot tak zelo primeren za najmanj zahtevne uporabnike, ki zgolj želijo urediti svojo zbirko posnetkov v celoto, ob tem pa nimajo pretiranih izraznih ambicij.

Strojna oprema in stabilnost

Za boljši izkoristek grafične kartice je treba namestiti izvirne gonilnike.

Za boljši izkoristek grafične kartice je treba namestiti izvirne gonilnike.

Tudi v Linuxu velja, da preveč zmogljivega računalnika za obdelavo videa sploh ni mogoče narediti. To je še vedno eno najzahtevnejših računalniških opravil in glede na razvoj vedno večjih ločljivosti ter vedno višjih stopenj stiskanja videa, bo tudi v bodoče tako. Slabost Linuxa pa je gotovo v maksimalnem izkoristku strojne opreme, predvsem grafične kartice, saj skoraj ni programa, ki bi znal izkoristiti, denimo, Cuda ali OpenCL. Poleg tega moramo biti pozorni, da proizvajalec podpira grafično kartico in da nismo obsojeni na odprtokodne gonilnike. Ti sicer za večino namenov zadostujejo, a vendarle ne znajo izkoristiti vseh strojnih zmogljivosti grafičnih kartic, kar zna biti še posebej pri videu ozko grlo. Tudi pri Linuxu zato velja, da je treba imeti optimalno in delujočo konfiguracijo, kar zna biti prav v svetu Linuxa še posebej težaven projekt. K sreči uporabnik ni sam, saj obstajajo številni forumi, ki se ukvarjajo s tem, katere komponente najbolje delujejo – podobno kot pri drugih operacijskih sistemih. Poleg tega je tam mogoče tudi izvedeti, katera konfiguracija je najstabilnejša. Večina preizkušenih programov se namreč ni izkazala s pretirano stabilnostjo, zato se utegnejo ob določenih pogojih »obesiti« oziroma »zapreti«. Izjema je komercialni Lightworks. Pa ne da bi ne imeli tovrstnih težav tudi drugi operacijski sistemi, a so pri Linuxu še izrazitejši. To pa je za resno delo zelo moteče in predstavlja veliko oviro pri popularizaciji tega sistema tudi za to vrsto opravil.

Več ponuja Openshot, ki presega tudi zmogljivosti osnovnih urejevalnikov v Windows ali MacOS, saj ponuja večstezno urejanje videa in zvoka. Ker Openshot temelji na FFmpeg knjižnicah, deluje s tako rekoč vsem, kar Linux zna predvajati, to pa je večina formatov, ki so na trgu. Žal pa ima v praksi kar nekaj težav, saj včasih ne zna pravilno predvajati kakšnega formata, ob tem pa utegne tudi zamrzniti in ga je treba »ubiti«. Video je mogoče rezati, prestavljati, in to tako, da ločimo zvok in video. Med rezi lahko ustvarjamo prehode, ob tem pa izbiramo med različnimi vrstami večinoma zelo kičastih umotvorov. Izdelek lahko obogatimo tudi z napisi. V ta namen ima lepo število tudi animiranih predlog, ki pa po svojem videzu ne delujejo bistveno bolje od prehodov in prelivov. Ker gre za preprost program, je po svoje razumljiv tudi izjemno ozek nabor prednastavitev za izvažanje videa, saj so na voljo le predloge za družabna omrežja, medtem ko je treba kakršnokoli drugo obliko videa nastaviti ročno pod naprednimi nastavitvami.

Uporabna rešitev za manj zahtevne je Openshot.

Uporabna rešitev za manj zahtevne je Openshot.

Profesionalna montaža videa

Še razred više se nahaja Kdenlive, ki posega v segment profesionalne kompleksne montaže videa. Za zdaj sicer še ne dosega kompleksnosti najbolj znanih programov za montažo videa, po drugi strani pa je dovolj zmogljiv za večino vrst izdelkov. Glede na prej omenjena programa ima tako bistveno več funkcij pa tudi zasnova vmesnika je že na videz resnejša. Kot pove že samo ime, Kdenlive temelji na namizju KDE, v katerem je videti tudi najbolj »normalen«, seveda pa ga je mogoče uporabljati tudi na drugih namizjih, le veliko več prostora bo zavzel, saj mora namestiti tudi knjižnice KDE, kar seveda pomeni večjo porabo prostora, pomnilnika in procesne moči, tako da je nemara bolje uporabiti kakšno pravo distribucijo KDE. Material je mogoče razporejati, označevati, premeščati, na voljo so različni učinki in filtri pa tudi orodja za analizo. Kdenlive med drugim podpira tudi Blackmagicov Decklink pa tudi kamere, ki so združljive z Linuxom, kar je vsekakor še ena pomembna funkcionalnost za resnejšega uporabnika. Kdenlive dokazuje, da tudi znotraj odprtokodne skupnosti končno nastaja program, ki lahko dolgoročno doseže visoko raven uporabnosti tudi za resno montažo videa.

Kdenlive je že usmerjen k resnemu uporabniku in ima veliko potenciala.

Kdenlive je že usmerjen k resnemu uporabniku in ima veliko potenciala.

Prav ta skupnost je sicer že v preteklosti snovala rešitev za resne uporabnike. Najbolj znan projekt je gotovo Cinelerra. Ta program se ni omejil zgolj na večstezno nelinearno montažo videa, pač pa želi biti tudi program za komponiranje videa, obdelavo barv v realnem času in podobno. V bistvu ne gre za povsem odprtokodni projekt, saj je jedro kode avtorsko zaščiteno in zanj od začetkov Cinelerre v letu 2002 skrbi idejni vodja Adam Williams, v okviru projekta pa deluje na stotine ljudi z vsega sveta. A z razvojem Cinelerre je križ, saj ima svoje vzpone in padce, vsekakor pa nikoli ni dosegla ravni, ki bi bila primerna za resno implementacijo v profesionalno okolje, kar je nekako cilj tako visokoleteče zastavljenega projekta; včasih se je celo zazdelo, da je projekt dobesedno zamrl. Kakorkoli, Cinelerra še živi oziroma se vsaj trudi. Žal vmesnik v vseh teh letih ni kaj prida napredoval in je videti res posebno, a tudi nepregledno in nerodno, kar lahko še dodatno odvrne od rabe tega programa.

Klub vzponom in padcem Cinelerra še vedno nekako (pre)živi.

Klub vzponom in padcem Cinelerra še vedno nekako (pre)živi.

Vendarle pa resni uporabniki niso več obsojeni na le en (pol)produkt. Pred časom so namreč izdelali tudi Linux različico profesionalnega programa za montažo videa Lightworks, ki spada v domeno vrhunskih montažnih programov in se uporablja tudi za montažo celovečernih filmov holivudske produkcije. Program je sicer na voljo tudi v brezplačni različici, a ima ta zelo omejen nabor kodekov za izvažanje materiala, tako da ni najprimernejša za resno rabo. Lightworks odlikuje odličen sistem za razporejanje velike količine materiala v različne koše (Bins) in skupine (Groups). Vsak projekt ima lahko poljubno število montaž (Edits), ki lahko vsebujejo druge montaže. Tako lahko posamezne dele (denimo scene) nekega izdelka montiramo posebej in jih oblikujemo v večje enote (denimo sekvence), ob tem pa ohranjamo preglednost. Lightworks ponuja tudi lepo število učinkov, ki se izvajajo v realnem času in so odlične kakovosti, lahko pa jih povezujemo v kompleksne verige. Tako lahko izvajamo natančne barvne korekcije (primarne in sekundarne), ustvarjamo prosojnost ob pomoči enobarvnega ozadja in tako naprej. Vmesnik je zelo modularen, saj je glavno okno programa veliko namizje, kamor je mogoče na poljuben način odlagati posnetke, montaže in druge vrste oken. Lightworks brez težav »prebavlja« različne video formate in jih zna tudi ustvariti, resda pa je treba za rabo Avidovega kodeka DNxHD dokupiti ločeno licenco. Ker spremembe zapisuje v zbirko podatkov, tudi nima funkcije za shranjevanje. Ob morebitni napaki so tako montaža kot tudi spremembe – vključno z njihovo zgodovino – varne. Seveda pa ima zmogljivost tudi svojo negativno plat. Pri Lighworksu je to gotovo izjemna kompleksnost programa, saj se vmesnik precej razlikuje od programov tipa Premiere ali Final Cut, zato je potreben čas, da se uporabnik nauči delati s programom. Vendarle pa gre za program, ki tako rekoč edini obstaja za vse tri večje operacijske sisteme, kar pa tudi nekaj šteje. Vsekakor ni primeren za ljubiteljske uporabnike, ki bi z Linuxom radi urejali svoje dopustniške prigode ali podoben material. Ti potrebujejo nekaj drugega, k sreči pa Linux v zadnjem času, kot smo lahko videli, premore tudi te rešitve.

Z Lighworksom je mogoče ustvarjati najzahtevnejše montaže.

Z Lighworksom je mogoče ustvarjati najzahtevnejše montaže.

Pitivi

Cena: brezplačen

Splet: pitivi.org

✓    Zelo enostaven za rabo.

✗    Skromne možnosti, le ena steza in osnovno urejanje.

Openshot

Cena: brezplačen

Splet: pitivi.org

✓    Enostaven za rabo, omogoča več stez, funkcionalen.

✗    Malo predlog za izvoz, nestabilen, mnogo kičastih dodatkov.

Kdenlive

Cena: brezplačen

Splet: kdenlive.org

✓    Zmogljiv, dober izbor orodij, funkcij in učinkov.

✗    Ni dovolj stabilen, nekatere funkcije še niso povsem dodelane.

Cinelerra

Cena: brezplačen

Splet: cinelerra.org

✓    Obsežen nabor funkcij za različne vrste rabe.

✗    Nepregleden vmesnik, počasen razvoj, zahtevna namestitev.

Lightworks

Cena: omejena brezplačna različica, 20 dolarjev na mesec, 140 dolarjev na leto, 338 dolarjev enkratni nakup

Splet: lwks.com

✓    Funkcionalnost, način organiziranja materiala, omogoča kompleksne montaže z večjim številom sekvenc.

✗    Zahteven za učenje, celotna različica je plačljiva.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki