Vedno Previdni Na spletu
Uporaba navideznega zasebnega omrežja (VPN) je nekoč pomenila, da nekaj skrivamo. Z njim smo lahko zamaskirali vprašljivo lokacijo ali nečedno dejavnost. Toda VPN ni le najboljši način za zaščito spletne zasebnosti, ima tudi številne druge koristi, kar je razlog, da je ta tehnologija šifriranja postala predmet množične rabe.
Uporaba programov VPN že dolgo ni več (zgolj) v domeni ljudi, ki želijo na skrivaj narediti nekaj neprimernega.
Ena osrednjih vlog VPN je skrivanje IP-naslova pred spletnimi mesti in spletnimi storitvami. S preusmerjanjem internetne povezave prek enega od svojih oddaljenih strežnikov nam VPN dodeli nov IP-naslov, tako da se zdi, da brskamo z druge lokacije. Ta storitev preprečuje spletnim stranem in tretjim osebam, da nas identificirajo prek IP-naslova in ustvarijo profil. Čeprav VPN prepreči vidnost naše lokacije, pa lahko nekatere spletne strani še vedno ugotovijo, kdo smo, s tehniko zbiranja uporabniških odtisov (angl. fingerprinting), ki zbira podatke o uporabljeni napravi, operacijskem sistemu, ločljivosti zaslona, časovnem pasu in podobnem.
Možnost razcepljene osebnosti ustvari vtis, da uporabljamo različne brskalnike in operacijske sisteme.
Za boljšo zaščito pred zbiranjem digitalnih odtisov nekateri VPN vključujejo posebne funkcije, kot je Split Personality v brezplačnih razširitvah Windscribe za Chromium in Firefox. Možnost razcepljene osebnosti naključno spreminja podatke, ki jih brskalnik pošilja spletnim stranem, ustvari vtis, da uporabljamo različne brskalnike ali operacijske sisteme, ter tako zmanjša možnost izdelave profila na podlagi podatkov o uporabljeni napravi. Uporabimo jo tako, da se v razširitev prijavimo in v nastavitvah Preferences izberemo zavihek Privacy. Poiščemo možnost Split Personality in vklopimo naključno generiranje podatkov (angl. Randomly Rotate User Agent). Dodatno identiteto zaščitimo z ozaveščenimi brskalniki, kakršna sta Brave in Tor, ki zmanjšujeta sledenje, onemogočanjem piškotkov tretjih oseb, s čimer preprečimo, da bi spletna mesta sledila našim aktivnostim med različnimi stranmi, rednim čiščenjem predpomnilnika in zgodovine brskalnika ter naprednimi orodji, kakršni sta uBlock Origin in Privacy Badger.
Različni protokoli VPN ponujajo različne prednosti pri varnosti in hitrosti.
Naslednji razlog za uporabo povezave in storitev VPN je zaščita podatkov pred morebitnimi hekerskimi napadi. S šifriranjem internetne povezave in z varnimi protokoli VPN preprečujejo, da bi tretje osebe prisluškovale našim spletnim dejavnostim ali ukradle občutljive informacije, kot so gesla, podatki o bančnih računih in številke plačilnih kartic. VPN uporabljajo 256-bitno šifriranje AES, ki velja za standard v industriji kibernetske varnosti. Podatki so šifrirani, še preden zapustijo napravo, kar pomeni, da so neberljivi za morebitne napadalce. VPN ustvari varen tunel med napravo in strežnikom VPN, s čimer zagotavlja zasebnost podatkov, ki jih pošiljamo in prejemamo. Različni protokoli VPN ponujajo različne prednosti pri varnosti in hitrosti. Med njimi so hiter, varen in široko podprti OpenVPN, novejši in varčnejši WireGuard ter stabilen IKEv2, odličen za mobilne naprave, ki potrebujejo hitro obnovitev povezave po prekinitvi. Protokol običajno zamenjamo v nastavitvah izbranega programa VPN, v katerih poiščemo razdelek s povezavo in določimo eno izmed omenjenih oziroma drugih, zanesljivih možnosti. Če imamo možnost, izberemo TCP za stabilnejšo ali UCP za hitrejšo povezavo. Nekateri ponudniki VPN ponujajo svoje prilagojene protokole za izboljšano varnost in hitrost, na primer NordVPN NordLynx, ki temelji na WireGuardu in ponuja dodatno zaščito, ali ExpressVPN Lightway, ki je zasnovan za hitrost in varnost ter optimiziran za sodobno uporabo.
Večina priljubljenih rešitev VPN omogoča samodejno vzpostavitev zaščitene povezave ob povezovanju z javnim brezžičnim omrežjem.
Še ena dobrobit navideznih zasebnih povezav je v varni uporabi javnih brezžičnih omrežij, ki so priročna rešitev za dostop do interneta brez porabe mobilnih podatkov, a hkrati predstavljajo resno varnostno tveganje. Večina omrežij Wi-Fi v lokalih, hotelih in drugod ni šifriranih, kar hekerjem omogoča, da prestrežejo naše podatke, spremljajo obiskanost spletnih strani in nam celo ukradejo občutljive informacije. S pravilno uporabo VPN lahko zaščitimo svoje podatke in ostanemo varni. Z uporabo VPN bo naš internetni promet šifriran in podatki za hekerje neberljivi. Večina priljubljenih rešitev VPN omogoča samodejno vzpostavitev zaščitene povezave ob povezovanju z javnim omrežjem Wi-Fi. NordVPN na mobilnih napravah ima to možnost (Auto-Connect / On Wi-Fi Networks) pod ikono zobnika v zgornjem desnem kotu, namizna aplikacija Windscribe pa v nastavitvah Preferences / Connections / Network Options / Auto-Secure Networks. Na javnem omrežju vseeno ni priporočljivo vnašati gesel, bančnih podatkov ali drugih občutljivih informacij. Prepričati se je treba, ali spletna mesta uporabljajo HTTPS, kar zagotavlja dodatno plast šifriranja, ter pred povezovanjem z javnim omrežjem Wi-Fi onemogočiti funkcijo skupne rabe datotek na uporabljeni napravi. Pomaga tudi, da je naprava zaščitena z najnovejšimi varnostnimi popravki.
Številne rešitve VPN nas rade volje odrešijo nadležnih in neželenih reklam.
Poleg zakrivanja naslova IP VPN pomagajo otežiti delo skritim sledilnikom, ki zbirajo naše podatke in nas bombardirajo z oglasi. Čeprav VPN sam po sebi ne more popolnoma preprečiti sledenja prek piškotkov, številni vključujejo dodatna orodja za blokiranje oglasov in sledilnikov, kar lahko znatno izboljša spletno zasebnost. Sledilniki so problematični, ker tuje osebe s piškotki zbirajo podatke o našem vedenju na spletu, vključno z obiskovanimi stranmi, lokacijo in IP-naslovom. Na podlagi teh podatkov ustvarijo profil, ki se uporablja za prikazovanje personaliziranih oglasov. VPN preprečuje povezavo s sledilniki na ravni omrežja, saj zakrije naš IP-naslov, medtem ko samih piškotkov ne more odstraniti, saj so shranjeni na uporabljeni napravi. Dobra plat tovrstne zaščite so napredna orodja za izboljšano zaščito pred sledilniki in oglasi, ki jih ponujajo številni VPN. Windscribe ima za ta namen funkcijo R.O.B.E.R.T (Preferences / R.O.B.E.R.T / Ad + Trackers) in razširitev za brskalnik s filtri uBlock Origin, Express VPN protokol Lightway, ClearVPN pa možnost DNS AdBlock.
Čeprav nam VPN pomaga zaščititi podatke in skriti IP-naslov, ni popolna rešitev proti zlonamerni programski opremi. Da bi se učinkovito zaščitili pred grožnjami, kot so virusi, trojanski konji in izsiljevalska programska oprema, je ključna uporaba zanesljivega protivirusnega programa. Nekateri VPN vseeno ponujajo dodatne funkcije za blokiranje zlonamernih URL in nevarnih datotek, a je ob njihovi uporabi treba vedeti, da nam ne morejo pomagati v primeru okužbe. VPN in protivirusna programska oprema imata različne vloge, zato morata delovati skupaj. NordVPN s funkcijo Threat Protection Pro, ki jo omogočimo v nastavitvah programa, samodejno blokira zlonamerne spletne naslove in pazi na sumljive prenose, Windscribe pa z R.O.B.E.R.T blokira zlikovce na ravni DNS ter omogoča prilagodljive filtre za blokiranje specifičnih kategorij, kot so zlonamerne strani, oglasi in sledilniki. VPN lahko zmanjša tveganje okužbe, vendar le protivirusnik aktivno zaznava in odstranjuje grožnje.
Odjemalci elektronske pošte, kakršna sta vseprisotna Gmail in Outlook, uporabljajo Transport Layer Security (TLS) za šifriranje e-poštnih sporočil med prenosom, ki pa vseeno ne zaščiti sporočil in priponk popolnoma. TLS varuje le povezavo, ne pa samega sporočila ali priponk. Tako ponudniki storitev kot hekerji lahko dostopajo do vsebine sporočil, ko ta dosežejo prejemnika. Uporaba VPN lahko znatno izboljša varnost naših e-poštnih sporočil in zasebnost obda z dodatno plastjo zaščite. VPN ščiti vso komunikacijo, vključno z e-poštnimi sporočili, ne glede na uporabljeno storitev, in preprečuje prestrezanje podatkov med prenosom. Ker z uporabo VPN skrijemo resnični IP-naslov, preprečimo tržnikom in pošiljateljem vsiljene pošte sledenje prek skritih sledilnikov v elektronskih sporočilih. Če izbrani ponudnik elektronske pošte naš VPN blokira, težavo zaobidemo s prilagoditvijo strežnika DNS. V nastavitvah izbranega programa poiščemo zavihek s povezavo (angl. Connection Settings) in z možnostjo Custom vnesemo naslov alternativnega imenskega strežnika, na primer Googlov DNS 8.8.8.8. Če nas varnost elektronske komunikacije še naprej skrbi, je vredno premisliti o prehodu na storitve, kot sta ProtonMail ali Tutanota, ki šifrirata sporočila in priponke na končnih točkah (angl. end-to-end).
Pri skrivanju podatkov o lokaciji je treba vedeti, da nekatere aplikacije v tem primeru zavračajo dostop.
Ponarejanje lokacije GPS je še ena uporabna funkcija programov VPN, ki varuje zasebnost in prepreči aplikacijam, da bi spremljale našo resnično lokacijo. Čeprav številne aplikacije zahtevajo dostop do podatkov GPS za delovanje, lahko nekatere pridobijo podatke o lokaciji, tudi če jim tega izrecno ne dovolimo. Uporabniki naprav z Googlovim operacijskim sistemom Android so v tem primeru na boljšem, saj imamo z nekaterimi VPN možnost ponarejanja lokacije GPS, medtem ko Apple zaradi svojih omejitev napravam z iOS tega ne dovoli. VPN ponaredi lokacijo s prikazom drugega geografskega območja in ustvari skladnost med IP-naslovom strežnika VPN ter lokacijo, ki jo vidijo aplikacije. Aplikacije na mobilnih napravah za tovrstno delovanje običajno potrebujejo odklep razvijalskih možnosti, ki ga dosežemo s sedemkratnim dotikom polja Build number v nastavitvah Settings / System / About phone, About device ali nekaj podobnega. Na računalniku je vse lažje in je to maskiranje dosegljivo že z omenjenim brezplačnim dodatkom za brskalnike Windscribe. V nastavitvah razširitve pod Preferences / Privacy aktiviramo funkcijo Location Warp, ki prilagodi geolokacijske podatke v brskalniku IP-naslovu VPN-strežnika. Ker nekatere aplikacije, na primer za spletno bančništvo in plačila, zavračajo dostop, če zaznajo neskladje v lokacijskih podatkih, je treba funkcijo uporabljati premišljeno in jo po potrebi izklopiti.
Dostop do pretočnih vsebin, ki nam sicer ne bi bile na voljo, je bržčas razlog številka ena za uporabo povezav VPN.
Zadnja predstavljena, a najverjetneje najpogosteje zaželena dobrobit uporabe VPN je dostop do vsebin, ki so sicer geografsko zaklenjene. Številnih pretočnih storitev namreč nimamo vsi, hkrati pa so obstoječe lahko tudi osiromašene. Hulu je tako na voljo le v ZDA, medtem ko ima Netflix v različnih državah različne knjižnice. Delovanje VPN na tej ravni je sila preprosto: VPN preusmeri povezavo prek strežnika v drugi državi, da se zdi, kot da brskamo s te lokacije, nakar pretočne platforme odklenejo lokalno knjižnico, ki pripada državi izbranega IP-naslova. Z enako uporabo VPN premagamo državne omejitve pri drugih vsebinah, vsiljeno cenzuro in celo prihranimo denar pri naročninah, ki so v drugih državah cenejše.
Da se v nobenem trenutku in nobeni situaciji ne razkrijemo, poskrbi gumb »Kill Switch«, ki ob prekinitvi povezave z VPN-strežnikom takoj ustavi ves internetni promet.
Aktivirana povezava VPN zagotavlja zaščito naše zasebnosti, saj skrije IP-naslov in šifrira internetni promet. Če pa se povezava z VPN-strežnikom nenadoma prekine, so naši podatki takoj izpostavljeni tretjim osebam, vključno s spletnimi mesti, ponudniki internetnih storitev (ISP) in z morebitnimi hekerji. Tu nam na pomoč priskoči funkcija Kill Switch, ki ob prekinjeni VPN-povezavi samodejno prekine ves internetni promet, dokler ni VPN znova povezan. Funkcijo različni programi različno poimenujejo, med imeni se pojavijo nazivi Network Lock (ExpressVPN), Firewall (Windscribe) in drugi. Vsem je enako osnovno delovanje funkcije, ki preprečuje morebitno uhajanje podatkov. Nekateri VPN omogočajo izjeme za domače omrežje, kjer Kill Switch ne bo aktiviran, v vsakem primeru pa sta za najboljšo zaščito priporočena redno preverjanje, ali je funkcija aktivna, in uporaba plačljive različice VPN.