TEHNOMANIJA

TEHNOMANIJA
Objavljeno: 27.10.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Oktober 2009 | Teme: komentar, mnenje, novice

Sodobna tehnologija ni vselej to, kar bi pričakovali. V Južni Afriki so nezadovoljni uporabniki naredili preprost test, kako čim hitreje spraviti 4 GB podatkov na približno 100 km oddaljeno lokacijo. Tekmeca sta bila precej nenavadna: povezava ADSL in golob pismonoša. Slednjemu so kot "pošto" pritrdili 4 GB velik ključ USB, za dostavo pa je rabil približno dve uri. V tem času se je prek (pre)počasne povezave ADSL pretočilo komaj 4 % podatkov. Komentarjev telekomunikacijskega operaterja seveda ni bilo.

Podobnost s kako preteklo ali sedanjo domačo, slovensko izkušnjo je zgolj naključna. Če dobro pogledamo, je golob pravzaprav odlična, zelo ekološka ideja, najbrž bi se dalo celo zagotoviti EU sredstva za financiranje projekta. Pa še nasvet domačim upraviteljem omrežij: ko razmišljate o rezervnih povezavah, se spomnite tudi na golobe.

*

Bralniki elektronskih knjig niso samo ena najbolj "vročih" naprav ta hip, temveč tudi ena najbolj ekološko sprejemljivih. Podjetje Cleantech Group je vzelo pod drobnogled proizvodnjo priljubljenega bralnika Amazon Kindle in primerjalo emisijo CO2 s tistim, ki ga povzroča priprava in tisk klasičnih knjig. Izdelava Kindla povzroči nastanek 168 kg toplogrednega plina, knjiga pa 7,46 kg. Drugače povedano, če bo uporabnik v življenjski dobi bralnika prebral več kot 22,5 knjige, bo prispeval k umiranju ekološkega razvrata po svetu. Da ne govorimo o tem, da bo stalo kakšno drevo več. Vsaj statistično gledano.

*

Vsesplošna gonja proti nedovoljeni izmenjavi avtorsko zaščitenega gradiva prek omrežij P2P se nadaljuje in hkrati dobiva nove razsežnosti. Po vzoru Francije, kjer bodo, kot kaže, ustrezen zakon kmalu ratificirali, se na podoben korak pripravljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer agencija za nadzor telekomunikacij predlaga šest ukrepov, ki se jih bodo morali držati ponudniki internetnih storitev. Med temi so obvezno merjenje in beleženje kršitev uporabnikov, po potrebi posredovanje podatkov nosilcem avtorskih pravic in najbrž tudi možnost začasne ukinitve internetnega dostopa za uporabnike. Na Nizozemskem pa je ISP z imenom UPC Broadband (ki nima zveze z našim Telemachom) začenja omejevati hitrost prometa med 12. in 24. uro na tretjino razpoložljive, in to za ves omrežni promet razen http. Bi šel skoraj stavit, da tudi to ne bo zaleglo ...

*

V preteklosti so v Ameriki na obsedence s tehnologijo (geeke) kazali s prstom in se jim smejali. Danes v raziskovalni družbi Forrester Research ugotavljajo, da so obsedenci postali kar vsi Američani. Na osnovi nekaj več kot 40.000 vprašanih so prišli do podatka, da Američani vsak teden preživijo v internetu povprečno 12,6 ur, če so samski, pa še dobre štiri ure več. Kar 91 % družin ima vsaj en računalnik (daleč več kot polovica pa več kot enega), poleg tega pa tudi vsaj dva mobilna telefona. Če kdo misli, da je obsedenost s tehnologijo predvsem stvar mladosti in mladih, se moti. Najbolj dovzetni so družine (očetje?) s starostjo okoli 40 let in otroki, mlajšimi od 18 let. Ali kdo čuti podobnost s tukajšnjimi razmerami?

*

Facebook nas dela bolj pametne, Twitter pa poneumlja. Vsaj tako meni dr. Tracy Alloway, psihologinja z univerze v Stirlingu na Škotskem. Trditev temelji na dolgotrajnem preučevanju sposobnosti ohranjevanju podatkov v spominu in njihovi kasnejši rabi, kar naj bi bil menda bolj pomemben kazalnik inteligence kot znameniti IQ. Facebook naj bi nas tako silil k razmišljanju, filtriranju in razvrščanju informacij, ki jih moramo povezati z različnimi ljudmi in situacijami. Za razliko od tega je Twitter za urjenje lastnega spomina pretežno nekoristen, saj od nas zahteva zelo malo pozornosti in ne stimulira razmišljanja ter pomnjenja podatkov. Tako znanstveniki. Marsikdo bo najbrž komentiral, da oba sodita v isti koš. Tam, kjer je pristal Twitter.

*

Microsoft, Google in Amazon so napovedali, da se bodo družno uprli predlogu poravnave oziroma nadomestila, ponujenim s strani družbe Google avtorjem knjig, ki so bile že ali bodo optično prebrane v okviru ambicioznega načrta globalne digitalizacije knjižnega gradiva. Nasprotniki trdijo, da ponudba Googla onemogoča konkurenco in vodi k monopolnemu delovanju. Podobno nasprotovanje naj bi v kratkem napovedalo še nekaj interesnih združenj s področja publicistike. Medtem pa Google nemoteno prodira v Evropi. Nedavno so nekoliko presenetljivo sklenili dogovor z nacionalno knjižnico Francije. Presenetljivo zato, ker so Francozi notorično proti anglosaškim iniciativam, kot je ta družbe Google. Dobro poučeni znajo povedati, da v ozadju ni navdušenje temveč povsem pragmatičen razlog - denar. Francoska knjižnica dobiva za potrebe digitalizacije na leto okoli 5 milijonov evrov, porabi pa jih 80, ki jih je seveda ponudil "radodarni" Google. Menda se za podoben korak odločajo tudi v Italiji in nekateri namigujejo, da morda tudi Vatikan, z eno najbolj dragocenih knjižnih zbirk na svetu, ni daleč.

*

Nedavna raziskava družbe iSuppli kaže, da enote blu-ray verjetno ne bodo nikoli nadomestile uveljavljenih DVDjev. Vsaj, kar zadeva rabo in vgradnjo v osebne računalnike. V letu 2009 naj bi bilo skupno le okoli 3,6 % vseh računalnikov opremljenih z enoto blu-ray, tudi leta 2013 pa naj se to ne bi dvignilo nad 16,3 %. Kot razloge navajajo ceno enote in nosilcev (zlasti zapisljivih), pa tudi pomanjkanje zanimivega gradiva, ki bi v očeh uporabnikov ustvarilo povpraševanje. Kot kaže, filmi v visoki ločljivosti tega ne dosegajo, ko govorimo o računalniški rabi. Prav lahko se zgodi, da bo blu-ray zadnji optični nosilec, saj čedalje večje hitrosti prenosa in pretočni protokoli odpravljajo potrebo po kakršnihkoli prenosnih nosilcih podatkov.

*

Boj med operacijskimi sistemi oziroma platformami za mobilne telefone se stopnjuje in po mnenju poznavalcev nekaterim že začenja pojenjati sapa. Med peterico Apple, Blackberry, Google, Microsoft in Symbian se zdi, da prva dva udobno jezdita na uspehu, preostale pa čaka bolj negotova prihodnost. Vse bolj glasne so govorice, ki jih Microsoft še vedno vztrajno zavrača, da Windows Mobile še zdaleč ne dosega pričakovanih rezultatov. Microsoft sicer v okolje vlaga silno veliko napora in je pri tem dobil celo nepričakovanega zaveznika, Nokio, ki je še pred časom trdno stala za Symbianom, zdaj pa koketira na eni strani z Microsoftom in po drugi z Linuxom. Google je še novinec, vendar po začetnem navdušenju prodaja vendarle ni taka, kot denimo pri Applu in Blackberryu. Izdelovalci pa v zmedi, komu verjeti, stavijo povprek kar na več platform, to pa draži njihove izdelke in povzroča zmedo med kupci.

Facebook nas dela bolj pametne, Twitter pa poneumlja, sodeč po mnenju psihologinje z univerze v Stirlingu na Škotskem

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki