Tehnomanija

Tehnomanija
Objavljeno: 30.5.2017 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Junij 2017

Microsoft bo omogočil izvajanje programov, pisanih za procesorje x86, na konkurenčni platformi ARM. Tehnologija je znana že desetletja, a je bila doslej ignorirana, bolj iz političnih kot tehničnih razlogov.

12.05.2017

Microsoft je tako rekoč izgubil že drugo bitko na področju pametnih telefonov. Zaradi neuspešnosti so pred letom dni napovedali, da se bodo pri telefonih posvetili predvsem poslovnim uporabnikom, a tudi od teh načrtov ni uspelo praktično nič. Na nedavni konferenci Build so zato ubrali novo taktiko – postati želijo vodilni ponudnik aplikacij za operacijske sisteme konkurentov. Predvsem kar zadeva povezovanje naprav iOS in Android z okoljem Windows in oblakom Azure. Nedvomno imajo tu več možnosti za uspeh, a do kod jim bosta dopustila Google in Apple? Zanimivo, kako malo časa je minilo, odkar so se Google in drugi morali boriti za enakopravne možnosti ponujanja programov za okolje Windows. Ali se bodo zdaj vloge obrnile?

10.05.2017

Microsoft Windows S, namenjen cenejšim prenosnikom, bo prvič uporabil vgrajeni posnemovalnik za izvajanje programov, pisanih za procesorje x86 na konkurenčni platformi ARM. Tehnologija je znana že desetletja, a je bila doslej ignorirana, bolj iz političnih kot tehničnih razlogov. Od tega, kako dobro bo delovalo posnemanje, bo odvisno, ali bo Windows S resnično uspel. Toda če so v Microsoftu s tem naredili korak naprej, so se z omejitvijo, da bo Windows S poganjal le programe UWP, dosegljive prek trgovine Windows Store, odpovedali tisoč zanimivim programom, predvsem tistim, ki jih uporabniki že imajo in uporabljajo. Vse zavoljo večje varnosti in nadzora, toda veliko vprašanje je, ali lahko Applova strategija, znana s platforme iOS, resnično uspe tudi v okolju Windows. Zdi se, da je usoda v rokah tretjih ponudnikov in njihove pripravljenosti, da programe pretvorijo v aplikacije UWP.

05.05.2017

Kako težavno je prilagajanje uporabe programov, pisanih za eno arhitekturo, drugemu okolju, na žalost dokazuje Google. Lani so napovedali, da bodo do konca leta omogočili uporabo androidnih programov na računalnikih Chromebook. Leto kasneje se zdi, da je ta načrt domala propadel. Google sicer še naprej razvija to funkcionalnost, toda izid nenehno prestavljajo, tako da le malokdo verjame v uspeh. Razvojne različice kode pa nakazujejo, da programi delujejo precej počasneje in dokaj nestabilno. To je za zdaj dobra novica za Microsoft, ki je prav v strahu pred Googlovo tehnologijo razvil zgoraj omenjeni Windows S.

14.05.2017

Ena večjih slabosti Googlovega sistema Android je težavnost prenosa novih različic operacijskega sistema na obstoječo strojno opremo in izdelke. Če posamezen izdelovalec sploh pripravi nadgradnjo na novo generacijo Androida, se to zgodi zelo počasi, več mesecev po uradni objavi s strani Googla. Pogosto pa smo z nakupom telefona dobesedno obsojeni zgolj na eno različico Androida, če odmislimo manjše popravke zanj. To je velika težava za Google in izdelovalce programov, ki se morajo truditi z vzdrževanjem več različic hkrati, da ne govorimo o funkcionalnih razlikah med njimi. Google se je končno odločil, da bo to nevšečnost močno omilil, če ne povsem odpravil. Projekt Treble, ki prihaja z Androidom O, bo zapakiral novosti v module, ki jih izdelovalcem programske opreme ne bo več treba popravljati.

09.05.2017

Facebook se vse bolj uveljavlja kot vodilna sila na področju umetne inteligence. Nedavno so tako oznanili velik napredek na področju računalniškega prevajanja jezikov s pomočjo uporabe tako imenovanih konvolucijskih nevronskih mrež (CNN), kjer za razliko od današnjih ponovitvenih nevronskih mrež (RNN) prepoznave ne opravljajo besedo za besedo, z leve na desno, temveč vzporedno s prepoznavo več besed v stavku hkrati. To omogoča določitev konteksta predhodnih besed z analizo preostanka stavka, predvsem pa rezultati kažejo, da so s tem za devetkrat povečali hitrost prepoznave.

01.05.2017

Bliža se čas, ko ne bomo več mogli zaupati niti lastnim ušesom. Kanadsko zagonsko podjetje Lyrebird je prikazalo tehnologijo, kjer ob pomoči algoritmov umetne inteligence zlahka posnemajo govor določene osebe. Zadošča menda že komaj 60 sekund dolg posnetek govora nekoga, da se program nauči podrobnosti in posebnosti izgovarjave. Novost po eni strani navdušuje, toda obenem je tudi srhljiva. Odpira namreč pot povsem novi vrsti zlorab, kjer se poslušalec ne zaveda, da ne govori s pravim človekom. Tehnologija pa to lahko počne precej bolj verodostojno kot človeški posnemovalci.

03.05.2017

Videti je, da v ZDA večino novih TV serij ne snemajo več televizijske ali filmske hiše, temveč računalniška podjetja. Temelj je postavil Netflix, ki je prvi začel snemati izvirno gradivo, da bi privabil gledalce s klasičnih TV kanalov. Sledil je Amazon, zdaj pa lahko pričakujemo izvirne serije tudi iz družb Facebook in Googlove storitve YouTube. Slednji menda pripravlja kar 40 (!) novih serij in zabavnih oddaj. Podobno se govori o Applu, ki v zadnjem času rahlo izgublja teren pri prodaji digitalnih vsebin. Še najbolj brez načrta na tem področju je Microsoft, kjer pa strategija digitalnih vsebin ni prioriteta.

12.05.2017

Videti je, da smo na novi prelomnici na področju glasbe. Po tem, ko je industrija skoraj opustila vinilne plošče in kasneje digitalne nosilce CD, se zdaj počasi poslavlja od posnetkov v zapisu MP3. Nemški institut Frahunhofer, ki je imel registrirane patente za tehnologijo, se je odločil, da jih ne bo več obnovil in uveljavljal. Industrija se vse bolj usmerja k pretočnim načinom dostopa do vsebin, kar so mlajše generacije uporabnikov že povsem posvojile.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki