Tehnomanija

Tehnomanija
Objavljeno: 29.11.2016 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: December 2016

Dilema vsakogar v prihodnosti bo vedno bolj: ali uporabiti najsodobnejšo tehnologijo ali varovati zasebnost.

07.11.2016

Sodobni programi, še posebej znanstveni, so vedno bolj zapleteni, a se tehnika programiranja kljub temu ne razvija tako hitro kot njeni rezultati. A to se utegne spremeniti s povsem novim konceptom programiranja, ki ga razvijajo na univerzi MIT. Pri tako imenovanem »dinamičnem programiranju« uporabniki računalniku zastavijo cilje programa, in to v zelo splošnih okvirih, program pa ob pomoči tehnike umetne inteligence sam razvije programe, optimizirane za vzporedno obdelavo na več procesorjih. Prvi rezultati so zelo spodbudni, saj je bil pilotski program od 3- do 11-krat hitrejši od izdelkov, narejenih s prejšnjimi tehnikami za avtomatsko paralelizacijo.

16.11.2016

Microsoft si krčevito prizadeva, da bi spremenil javno podobo podjetja, ki se je v preteklosti borilo le za svoje platforme in standarde. Na zadnji razvojni konferenci so tako napovedali niz potez, ki so se še nedavno zdele skoraj nemogoče. Za začetek je Microsoft postal član fondacije Linux Foundation, torej telesa, ki bdi nad nadaljnjim razvojem odprtokodnega operacijskega sistema. Na istem dogodku so napovedali, da se je Google pridružil tehničnemu nadzornemu odboru, ki bdi nad razvojem Microsoftove spletne platforme .NET. S tem so vsaj nekoliko pokopali dolgoletne spore med velikanoma. Obenem so svojo paradno razvojno platformo, razvojno okolje Visual Studio, začeli prenašati še na operacijski sistem macOS. Kdo bi si mislil, da bo dovolj politične volje za take poteze.

11.11.2016

Kitajska podjetja so znana po tem, da se ne menijo za pravila in etiko, ko gre za posnemanje izdelkov, še posebej pri svetovnih uspešnicah ali dobrih zamislih. Spomnimo se samo kopice avtomobilov, ki so skoraj popolni posnetki evropskih ali ameriških. Podobno je tudi na področju zabavne elektronike. Toda še nihče ni šel tako daleč kot pri brezsramnem kopiranju projekta Stikbox. Gre za palico za »selfije«, ki se zloži kar v ozadje telefona. Tu so Kitajci prekopirali zamisel, sneto iz Kickstareja – še preden je avtor končal kampanjo financiranja na pospeševalniku! Yekutiel Sherman je na straneh Ali Express lahko le nemo opazoval, kako je kar nekaj brezimnih podjetij zamisel udejanjilo pred njim, za povrh po petkrat nižji ceni od njegovega izdelka.

06.11.2016

Sodeč po več virih naj bi Apple v skrivnem laboratoriju v Veliki Britaniji razvijal naslednjo generacijo zdaj že vsem znane pomočnice Siri. Glavni cilj ekipe naj bi bil precej izboljšan govor, ki ne bo več zvenel umetno, temveč povsem človeško. Če k temu dodamo, da Apple aktivno zaposluje vse več strokovnjakov za strojno učenje in umetno inteligenco, lahko najbrž prav na tem področju pričakujemo tisti velik skok, ki ga Apple potrebuje, da bi konkurenco (začasno) spet prehitel.

14.11.2016

Še zanimivejša je informacija, da Apple aktivno preizkuša tehnologijo očal za povečano resničnost. O tem pričajo naročila delov, med njimi miniaturnih projekcijskih zaslonov, ki jih lahko vgradijo v očala. To je skladno z nedavnimi izjavami Tima Cooka, ki je potrdil, da bo povečana resničnost zelo pomembna za celotno industrijo, tudi Apple. Očala naj bi bila priključena na pametni telefon prek brezžične povezave in naj bi rabila kot pripomoček, podobno kot danes pametne ure Apple Watch. A končnih izdelkov ne smemo pričakovati pred letom 2018.

12.11.2016

Samsung si na vse kriplje prizadeva, da bi povečal zanimanje za telefone z operacijskim sistemom Tizen. Zavedajo se, da je za uspeh ključna obilica aplikacij, zato so razpisali zelo dobičkonosen program spodbud. Razvijalcem, ki jim uspe priti na lestvico sto največkrat prenesenih programov, bodo poleg prihodkov od aplikacije izplačali zajeten bonus v višini 10.000 dolarjev. Toda vprašanje je, ali je v svetu, ki je vedno bolj preplavljen s pametnim telefoni in aplikacijami zanje, to dovolj.

17.11.2016

Na področju mobilnih aplikacij se začenja uveljavljati nov poslovni model, kjer sta aplikacija in storitev za uporabnika brezplačni, a ponudnik postane lastnik podatkov. Lep zgled je program AI Dashcam podjetja Nexar, ki rabi kot video snemalnik dogajanja okoli vozila. Toda v ozadju je še bistveno več. Program zbira podatke vgrajenih tipal v telefonu in prepoznava sliko, ki jo snema. V ozadju je algoritem umetne inteligence, ki se nenehno uči in predvideva zastoje, nesreče, motnje v prometu. Nexar si pridržuje pravice, da lahko z zbranimi podatki, ki so posredovani strežnikom, dela, kar želi, tudi posreduje te tretjim ponudnikom. Ker je Nexar izraelska družba, si lahko mislimo, kdo vse bi to lahko bil. Dilema vsakogar v prihodnosti bo vedno bolj: ali uporabiti najsodobnejšo tehnologijo ali varovati zasebnost.

18.11.2016

Zdi se, da je polprevodniški velikan Intel v kar resnih škripcih glede jasne strategije za svojo prihodnost. Pred dvema letoma so krepko investirali v pametne naprave, ki si jih lahko nadenemo (wearables), zdaj pa so si povsem premislili. Tako kot Microsoft so se celo umaknili s trga teh izdelkov, na katerem so povsem v ozadju. Toda že v isti sapi so našli novo področje navdušenja – pametne avtomobile, specifično za samodejno vožnjo. Za začetek nameravajo v to vložiti 250 milijonov dolarjev. Vprašanje je, ali jim lahko uspe, saj so tudi na to področje prišli pozno.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki