Tehnomanija

Tehnomanija
Objavljeno: 26.4.2016 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Maj 2016

Leta 2015 so uporabniki Facebooka delili 5,5 % manj povezav in vsebin kot leta 2014, pri deljenju osebnih informacij pa je zmanjšanje kar 21 %.

U 31.03.2016

Vloga digitalnih pomočnic bo v prihodnosti precej večja, kot si predstavljamo. Po mnenju strokovnjakov lahko govorimo celo o tem, da bodo to postali operacijski sistemi prihodnosti, ne pa današnji izdelki, kot je okolje Windows. Inteligentni agenti ali »boti« pa bodo ekvivalent današnjih aplikacij. Nič čudnega, da je Satya Nadella, glavni v Microsoftu, na nedavni konferenci razvijalce pozval še zlasti k temu, naj začnejo ustvarjati »bote«.

U 08.04.2016

Širjenje Facebooka na nova področja, kot je, denimo, navidezna resničnost, je nuja, ne pa zgolj izraz moči ali radovednosti. Analiza dveri The Information kaže, da zanimanje javnosti za družabno omrežje hitro usiha. Leta 2015 so uporabniki Facebooka delili 5,5 % manj povezav in vsebin kakor leta 2014, pri deljenju osebnih informacij pa je zmanjšanje kar 21 %. Namesto tega uporabniki bistveno bolj delijo novice in zanimivosti iz drugih virov. Deljenje osebnih informacij se je medtem precej preselilo na programe za trenutno sporočanje, kot so Instagram, Snapchat in drugi. Ali lahko Facebook obrne smer dogajanja?

U 20.03.2016

V dobi interneta je zasebnost eno najbolj dragocenih imetij posameznika. Raziskovalci z univerz Harvard in MIT zato predlagajo nov koncept hrambe podatkov v oblaku, ki bo uporabnikom omogočal večji nadzor kot doslej. Program z delovnim imenom Sieve vse zasebne podatke, kot so naslovi, plačilna sredstva, pa tudi podatki, zbrani iz pametnih zapestnic, ur in drugih osebnih naprav, shrani v posebni šifrirani shrambi. Programi nato zahtevajo dostop do teh podatkov in uporabnik jih lahko odobri, kadarkoli pa tudi prepove. Rešitev naj bi bila neodvisna od platforme in aplikacij, uporabniki pa naj bi imeli enostavnejši osrednji nadzor nad dostopi do zasebnih informacij.

U 23.03.2016

Intel zaostaja pri razvoju novih generacij procesorjev, zato prvič v zgodovini ne sledi več Moorovemu zakonu (a to namerava menda nadoknaditi), pesti pa ga tudi odhajanje pomembnih direktorjev. V kratkem času bosta družbo zapustila tako odgovorni za področje osebnih računalnikov kot direktor oddelka za internetne stvari (IoT). Intel, nekdaj sinonim in gibalo razvoja v računalništvu, postaja počasi le eden od mnogih.

U 08.04.2016

Glavni pravobranilec EU, sodnik Melchior Wathelet, ugotavlja, da ustvarjanje povezav do vsebin ne more predstavljati kršitev avtorskih pravic. Tudi pri  vsebinah, za katere avtorji povezave niso dovolili. To je precej omejilo odgovornost lastnikov spletnih strani in piratstvo omejilo le na tiste, ki vsebine dejansko ponujajo. Glavnega pravobranilca so za sodno mnenje povprašali na nekem nizozemskem sodnem procesu, povezanem s povezavami na objavo nelegalno pridobljenih fotografij Playboya.

U 17.03.2016

Povpraševanje po osebnih računalnikih PC še naprej usiha, ena od kategorij izdelkov pa je kljub temu v velikem razmahu. Sodeč po raziskavi družbe IDC,  bodo tako imenovani hibridni računalniki, tablice, ki jih s priklopom tipkovnice po potrebi spremenimo v prenosnike, gonilna sila v naslednjih letih. Do leta 2018 naj bi hibridi predstavljali 51 % celotne prodaje osebnih računalnikov, do leta 2020 pa skupno petino vseh računalniških naprav, štirikrat več kot doslej. Vaš novi prenosnik bo torej tablica s tipkovnico.

U 09.04.2016

Izdelava predmetov s 3D tiskalniki postaja počasi nekaj vsakdanjega, obenem pa so pojavljajo nove metode kraje te intelektualne lastnine. Raziskovalci so v reviji Science opisali nov, precej nenavaden način, kako priti do podatkov za izdelavo kopije izdelkov. V bližini 3D tiskalnika so preprosto snemali zvok koračnih motorjev tiskalnika. S posebno programsko opremo so nato uspešno sestavili model, ki je bil presenetljivo kar v 92 % podoben izvirniku. Snemanje zvoka daje menda celo boljše rezultate kot prepoznava slik natisnjenega predmeta.

U 06.04.2016

Koliko so preplačani programi, ki jih naročijo državne ustanove, po možnosti prek javnih razpisov? To se je spraševal 27-letni indijski programer Sandesh B. Suvarna, ki se je obregnil ob mobilno aplikacijo, ki jo je IBM razvil za ameriško agencijo za varnost v transportu. Sporni program, ki na tablici na podlagi naključnega števila prikaže puščico, ki usmerja potnike na letališču levo ali desno (»randomizira tveganja«), so sicer naredili v okviru obsežnejšega projekta,  vrednega skoraj 1,4 milijona dolarjev, a so pri postavki za preprost program napisali ceno 47.400 dolarjev. Indijski mladenič je kopijo programa javno, na video posnetku na YouTubu, poustvaril v pičlih štirih (4!) minutah. Brez komentarja.

U 07.04.2016

Tržni analitiki so precej kritični do Microsofta, kar zadeva njegove strategije in promocije operacijskega sistema Windows 10. Mnogi menijo, da je naredil napako, ker na nedavni razvojni konferenci ni bolj promoviral nove strojne opreme, tako lastne kot partnerjev. Namesto tega so javno oznanili, da je zanje povsem OK, če uporabniki Windows 10 uporabljajo tudi na pet let starem računalniku. Kritiki opozarjajo predvsem na vedno večje nezadovoljstvo partnerjev, ki se ubadajo z vse hujsim upadanjem prodaje novih izdelkov. Toda kaj je boljše za končne uporabnike – kupovati vselej nove in boljše izdelke ali podpirati nekaj, kar je dovolj dobro? Tu se najbolje vidi problem razmišljanja v potrošniški družbi, kjer je računalništvo eno izmed največjih gonil dosedanjih navad. Do kdaj le?

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki