Tehnomanija: november 2005
V računalniški industriji ni vedno vse tako, kot je videti. Že velikokrat se je zgodilo, da so se uresničile govorice, ki so jih še malo prej osrednji akterji goreče zanikali. Glede na te izkušnje bo zanimivo spremljati dvoje "govoric", ki ju, pričakovano, za zdaj eksplicitno zanikajo. Microsoft je zavrnil možnost, da bi svojo pisarniško zbirko Office čez čas ponudil tudi za operacijski sistem Linux. Pa vendar dobro obveščeni trdijo, da je podjetje v zadnjih mesecih močno okrepilo ekipo, ki preučuje možnosti na področju odprtokodnih izdelkov, predvsem Linuxa. Druga "govorica" pa namiguje, da se Google pripravlja na izdelavo svojega orodja za delo z besedili, preglednicami in predstavitvami. Sergey Brin, soustanovitelj Googla, to, jasno, zanika, a s pridržkom, da bo Google poenostavil delo z dokumenti. Karkoli že to pomeni. Glede na donosnost trga pisarniških programov je seveda moč sklepati, da pri Googlu ne sedijo ravno križem rok.
*
Po tem, ko je postalo jasno, da skupnega standarda za naslednika nosilcev DVD ne bo, se vsi trudijo čim bolj osvetliti ponudbo. Resnici na ljubo je taka konkurenca dobrodošla, saj lahko računamo na odpravo nekaterih nepotrebnih omejitev. V taboru HD-DVD tako trdijo, da za razliko od nosilcev DVD filmsko gradivo na novih nosilcih ne bo razdeljeno po regijah. To pomeni, da bomo lahko kupili film v ZDA in ga brez ovir predvajali v Evropi, kar se doslej, zaradi Hollywooda, ni dalo. Po drugi strani pa je zaskrbljujoč podatek, da bodo še bolj zakomplicirali s tehnologijo DRM, ki bo precej natančneje določala, na čem in pod kakšnimi pogoji bo mogoče spremljati filme. Nov standard za povezovanje računalnikov z monitorji, aparati hi-fi in drugimi napravami naj bi nadzoroval spoštovanje avtorskih pravic. Povedano drugače, naprave, ki ga ne bodo podpirale, ne bodo mogle predvajati vsebin. Z računalniškimi monitorji vred. Nič ni (ne bo več) zastonj na tem svetu...
*
Glasbena in filmska industrija ob pomoči pravosodne veje oblasti uporabnikom in zlasti upravljavcem omrežij P2P vse bolj dihata za ovratnik. Nova ameriška zakonodaja namreč prepoveduje omrežja, ki omogočajo kršenje avtorskih pravic, čeprav ne neposredno. Zaradi tega ukrepa je vrata zaprlo podjetje MetaMachine, ki je stalo za priljubljenim odjemalcem eDonkey, čeprav samo omrežje zaradi alternativnih odjemalcev še deluje. Zanimivo pa je, da se med tem, ko nekateri pod pritiskom zapirajo vrata, drugim iz istega naslova priliva svež kapital za nadaljnji razvoj. Bram Cohen, ki je leta 2001 razvil priljubljeni program in protokol BitTorrent, je nedavno pridobil dodatnih 8,75 milijona dolarjev. Cilj: razviti programsko opremo za komercialno distribucijo programske opreme in večpredstavnih datotek. Pričakujemo lahko, da se bo industrija prej ali slej odločila za tak način distribucije vsebin, seveda proti plačilu.
*
Apple si je nedavno "izmislil" nov način, kako pritegniti pozornost in zanimanje kupcev. V obtok so poslali določeno število računalnikov Mac Mini, ki vsebujejo zmogljivejše sestavne dele od tehničnih specifikacij izdelka. Specifično imajo vgrajene procesorje s taktom 1,5 GHz namesto 1,42 GHz in DVD zapisovalnike, ki delujejo z višjimi hitrostmi. Nenavadno pa je to, da Apple tega sploh ni javno objavil ali spremenil cene, prav tako ni spremenil številke ("part number") tega modela, kar je običajna praksa. Mnogi kritizirajo tako ravnanje, ki lahko povzroči zmedo v distribuciji, saj si seveda vsi želijo imeti čim več za vloženi denar. Nekateri menijo, da želijo s tem med kupci načrtno ustvariti umetno "iskanje" takih računalnikov. Bomo videli, ali se bo obneslo.
*
Podjetje Research in Motion, bolj znano po svojih mobilnih napravah in servisu Blackberry za brezžični dostop do elektronske pošte, se je znašlo v resnih škripcih. V sodnem sporu z družbo NTP, ki jih je tožila zaradi kršenja patentnih pravic v povezavi z brezžično dostavo elektronske pošte, so izgubili, sodišče pa je še zadnjič zavrnilo pritožbe. Vmes je šel po zlu tudi poskus zunajsodne poravnave, ki je bil tik pred podpisom. Podjetju zdaj v ZDA grozi sodna prepoved prodaje izdelkov in storitev, to pa bi za družbo verjetno pomenilo pokop. Ostaja jim samo še možnost pritožbe na vrhovno sodišče, vendar so analitiki skeptični. Vse skupaj je voda na mlin tekmecem, kot je Microsoft, ki so se tega področja lotili razmeroma pozno in bodo tako laže nadoknadili zaostanek.
*
Beograjčanom je uspel (vsaj za te kraje) veliki met - Microsoft je v Beogradu odprl nov razvojni center, v katerem bodo razvijali nove tehnologije s področja prepoznavanja pisave in digitalnega črnila. V Beogradu, kjer je nedvomno dovolj izobraženih inženirjev, bo tako nastajala tehnologija za bodoče računalnike TabletPC, ročne računalnike in najbrž tudi druge naprave. Microsoft ima sicer razvojne centre na različnih krajih, predvsem v ZDA, v Evropi jih je razmeroma malo - poleg Beograda jih najdemo še v Španiji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Danskem. Škoda, da česa takega niso dosegli tudi podjetniki v Sloveniji. Priložnosti je bilo bržčas dovolj.
*
Drugo leto lahko pričakujemo prihod prvih prenosnikov s procesorji, ki imajo dvojna jedra. Izdelovalci že preizkušajo novo arhitekturo v prototipih, prve vesti pa navajajo, da lahko pričakujemo bistveno izboljšanje zmogljivosti (seveda ob ustrezni rabi programske opreme), a izboljšava hkrati neopazno poslabša trajanje delovanja na akumulator. Skupaj z nekaterimi tehnološkimi novostmi naj bi bile razlike tolikšne, da se bomo najbrž zelo kmalu poslovili od sedanjega rodu procesorjev in naborov za prenosnike. Razveseljivo je tudi to, da se cene zaradi tega načeloma ne bodo zvišale.
*
Internetne in sodobne tehnologije zbirk podatkov omogočajo dostop do neverjetnih količin informacij, vendar to še zdaleč ni vse, kar je na voljo po svetu. Google, ki ima na tem področju zelo veliko izkušenj, je nedavno izračunal, da bi ob še tako napredni tehnologiji potrebovali več kot 300 let, če bi želeli zapisati (indeksirati) vse, kar danes človeštvo ve in zna. Seveda ob predpogoju, da medtem ne bi prišlo do vnovične eksplozije informacij, tega pa bržkone nihče ne more zagotoviti. A Google, kot kaže, to jemlje kot izziv...
Google je nedavno izračunal, da bi ob še tako napredni tehnologiji potrebovali več kot 300 let, če bi želeli zapisati (indeksirati) vse, kar človeštvo ve in zna.