Tehnomanija: februar 2006
V senci nadvse odmevne predstavitve telefona Apple iPhone se začenja odvijati pravcata mala bitka, ki lahko preraste v še večjo vojno. Mnoge je presenetila izbira imena iPhone, za katero je pred meseci postalo jasno, da ga ima kot blagovno znamko v lasti Cisco. V času predstavitve sta obe strani povedali, da se o imenu še pogajata, le nekaj dni zatem pa je očitno vse skupaj padlo v vodo in je Cisco vložil tožbo proti Applu. Toda ali ima Cisco res v lasti ime iPhone? Iz javnih podatkov ameriškega patentnega urada je razvidno, da so ime sicer zaščitili leta 1999, vendar konec leta 2005, ko bi morali registracijo podaljšati, tega niso storili. Nekaj dni zatem se je tudi razvedelo, da Cisco krši licenco GPL, saj za svoje Wi-Fi telefone iPhone, ki temeljijo na Linuxu, ni razkril nekaterih delov kode. Vsekakor neprijetno za Cisco, a to še ni konec. Cisco se namreč zelo trudi uspeti tudi na področju zabavne elektronike, Apple pa je tu z nedavnimi napovedmi in brezhibno javno podobo vse večja ovira.
*
Pirati se iz računalniških omrežij zopet selijo na morje. Skupina lastnikov enega najbolj priljubljenih strežnikov za iskanje torrentov s pogosto nelegalno vsebino Pirate Bay je napovedala, da želi strežnike preseliti na ozemlje, kjer ni omejitev, kar zadeva avtorske in druge pravice. V ta namen so v javnosti lansirali idejo, da bi kupili nekdanjo naftno ploščad Sealand v mednarodnih vodah, deset kilometrov od vzhodne angleške obale, in se preselili nanjo. Sealand je že od leta 1967 suvereno "ozemlje", to je potrdilo tudi angleško pravosodje. Pirate Bay so švedske oblasti lani poleti zaprle, a je že kmalu vzniknil na Nizozemskem. Pobuda se zdi zanimiva, čeprav malo verjetna, saj bi morali za nakup zbrati skoraj dve milijardi dolarjev, to pa bo s prostovoljnimi prispevki izmenjevalcev datotek težko izvedljivo.
*
Medtem ko računalnike in strežnike v omrežjih domala povsod ščitimo s protivirusnimi in protivohunskimi programi, pogosto zanemarjamo druge omrežna naprave, kot so tiskalniki, usmerjevalniki in drugi sistemi. Večinoma so to naprave s pravimi malimi računalniki, na katerih delujejo vse bolj zapleteni programi, ki so pogosto precej bolj ranljivi kot tisti v osebnih računalnikih, ki so že pisani z mislijo na varnost. Na lanski konferenci Black Hat so tako hekerji prikazali, kako vse je mogoče vdreti v tiskalnike, kot kaže, pa se to ponekod tudi že zares dogaja. V nekem ameriškem podjetju so tako nekajkrat zaman razkužili vse računalnike, saj so se ti venomer znova okužili, tudi če so jih izklopili iz internetne povezave, potem pa so se spomnili na omrežne tiskalnike. Zlorabe so tu na neki način še bolj srhljive kot pri samih računalnikih. Pomislimo, denimo, na vohunski program, ki prestreza in posreduje na anonimni naslov vse podatke, ki jih pošiljamo v tisk. Ali pa, da program spremeni nekaj bitov v izpisu in spremeni plačilni nalog ali pa številko računa na nalogu. Ali bo šel kdo to preverjat? Analitiki menijo, da so naslednji na udaru usmerjevalniki in brezžične dostopne točke. Kar pomislite, kaj vse je mogoče narediti, če si jih heker podredi.
*
Medtem ko video gradivo v visoki ločljivosti HDTV šele prihaja na trg, se že govori o še višjih ločljivostih v prihodnosti. Podani so že prvi predlogi, ki v primerjavi s sedanjimi signali HD (1280 x 720 oziroma 1920 x 1080 pik) uvajajo še ločljivosti Extreme Definition (XD; 2560 x 1440), Super High Definition (SHD; 3840 x 2048) in Ultra High Definition (UHD; kar 7680 x 4320 pik). Da ne gre zgolj za prezgodnjo prvoaprilsko šalo, dokazuje 52-palčni televizor podjetja Westinghouse, ki so ga predstavili na sejmu CES in omogoča ločljivost SHD. Menda ga bodo celo kmalu poslali v prodajo, in sicer po ceni okrog 50.000 dolarjev. Toda kaj, ko gradiva v tej ločljivosti danes praktično ni, poleg tega se velja zamisliti tudi nad količino podatkov, ki je potrebna za predstavitev takih video posnetkov. 18 minut posnetka UHD brez uporabe stiskanja podatkov zasede kar 3,5 TB (!) prostora.
*
Po polomu z akumulatorji v prenosnikih so, kot kaže, zdaj na udaru še mobilni telefoni. V Kaliforniji se je tako pripetila nesreča, v kateri se je vžgal mobilni telefon, ko ga je imel uporabnik v hlačnem žepu. Možak je dobil hude opekline druge in tretje stopnje. Analiza je sicer pokazala, da so bile tipke telefona v žepu nenehno pritisnjene in je to povzročilo pregrevanje telefona, vendar naj bi bil končni vzrok eksplozija akumulatorja. Ogenj je bil tako močan, da je sprožil požarni alarm in zahteval posredovanje gasilcev. A to ni edini tak primer. Tudi sicer so se nekateri izdelovalci, kot je japonski NTT DoCoMo, že odločili preventivno zamenjati litijeve akumulatorje, zlasti v najzmogljivejših telefonih tretjega rodu.
*
V Red Hatu v zadnjem obdobju najbrž ne skačejo od sreče. Kot kaže, so se nekateri izdelovalci, med katerimi najdemo celo partnerje, spravili na njihov cenovni model, zlasti na dobičkonosno področje podpore izdelkov. Po tem, ko je Oracle ponudil cenejšo podporo za Red Hatov Linux od samega izdelovalca, je zdaj Sun skoraj prepolovil ceno podpornih pogodb za Solaris glede na Red Hatov Linux. Če upoštevamo, da celoten model dobičkonosnosti Red Hata temelji predvsem na prihodkih iz podpore, je več kot jasno, da si nekdo želi odžreti znaten tržni delež. Pri Sunu je še toliko bolj očitno, da meri na Red Hat, ker je pred časom nameraval celo prevzeti Red Hat. Ker se to ni zgodilo, lahko pričakujemo cenovno vojno.
*
Zgodovina se ponavlja. Vse kaže, da je spretnim hekerjem uspelo streti zaščito AACS, ki je osnova za zaščito digitalnih vsebin, predvsem filmov na nosilcih HD-DVD. V dokaz so v internetu objavili prvi film v visoki ločljivosti, ki nima več sistema za zaščito digitalnih pravic DRM, še preden so filmi v novem zapisu zares preplavili trgovine. Podobno se godi z Windows Visto, ki ima še pred uradno predstavitvijo potrošniške različice že vsaj dva "obvoda" mimo sistema aktivacije, ki ga je pripravil Microsoft. Glede na to se res zastavlja vprašanje, ali so visoki vložki v razvoj in testiranje algoritmov za ščitenje vsebin sploh opravičljivi, če jih je mogoče tako hitro dekodirati. Zanimivo, da se je kritikom sistemov DRM v zadnjem času pridružil tudi sam Bill Gates, ki trdi, da DRM danes preprosto ni na pravem mestu in je prej škodljiv kot koristen.
Kritikom sistemov DRM se je v zadnjem času pridružil tudi sam Bill Gates, ki trdi, da DRM danes preprosto ni na pravem mestu in je prej škodljiv kot koristen.