Sony DSC-F828

Objavljeno: 10.3.2005 17:15 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Digitalni fotoaparati | Revija: Februar 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi

Med najbolj zmogljivimi kompaktnimi digitalnimi fotoaparati na naših preizkusih že nekaj časa vodijo Sonyjevi modeli, predvsem zaradi odličnih tehničnih zmogljivosti, kakovostne optike in zanimivih rešitev, ki so lahko uporabniku pri delu še kako v pomoč. Tradicijo "serije F" nadaljuje model DSC-F828, ki pa vsaj zaenkrat na trgu ne nadomešča predhodnika DSC-F717, kajti ta vsaj do nadaljnjega ostaja naprodaj, mu pa bodo ustrezno znižali ceno.

A če smo še za DSC-F717 lahko dejali, da s samo zasnovo ohišja ne prinaša kaj bistveno novega glede na starejše podobne Sonyjeve modele, je zgodba z DSC-F828 povsem drugačna. Ohišje je namreč doživelo vrsto sprememb, začenši z barvo, ki je zdaj popolnoma črna. Razlog "počrnitve" je pravzaprav banalen - raziskave pač kažejo, da resnejši uporabniki želijo imeti črn fotoaparat, češ da je videti resnejši. Vendar se v Sonyju pri večanju "resnosti" niso omejili zgolj na barvo (česar za kakšne druge modele ne bi mogli ravno reči), temveč je novinec tudi v drugih pogledih doživel vrsto izboljšav. Že sama oblika zajetnega digitalnega fotoaparata je zdaj precej izboljšana, saj so precej povečali odebeljeni del ohišja, namenjen oprijemu (v katerem je tudi zmogljiv litijev akumulator), in ga nasploh oblikovali tako, da ga je zares mogoče "pošteno" prijeti v roko (česar za nobenega od predhodnikov nismo mogli zares reči). Močno so izboljšali tudi dosegljivost funkcij na ohišju, elektronskemu iskalu pa so ločljivost povečali na kar 234.000 pik, zaradi česar daje precej bolj uporabno sliko, dodana pa je tudi podpora pomnilniškim karticam Compact Flash II.

Aparat na videz tudi ne deluje več, kot da bi bila objektiv in ohišje združena "po sili" (pa čeprav je mogoče objektiv še vedno vrteti do 80 stopinj navzgor in do 30 navzdol), temveč se še večji objektiv, kot ga je imel predhodnik, precej lepše in bolj praktično zliva s celotno obliko. Objektiv sicer še vedno prihaja iz podjetja Carl-Zeiss, a so mu izboljšali goriščno razdaljo tako pri največjem širokem kotu, ki je zdaj enaka 28 milimetrom v formatu leica, kot tudi v položaju tele, kjer obsega 200 milimetrov (pri predhodniku je razpon enak od 38 do 190 milimetrov v formatu leica). Mimogrede, tudi pri novincu je mogoče uporabiti predlečo za povečanje tako širokega kota za faktor 0,7 kot tudi največje goriščne razdalje za faktor 1,7. Da je objektiv silno velik, niti ne čudi, saj je zelo hiter, njegova svetlobna jakost pri širokem kotu je namreč vsega 2, pri največji povečavi pa upade na še vedno odličnih 2,8 in tudi zanesljivo. K temu prispevajo svoje tudi Sonyju lastne rešitev, kot sta hologramsko ostrenje (pri ostrenju v slabi svetlobi aparat na objekt z laserjem projicira poseben hologram, ki pomaga pri ostrenju) in pa infrardečo osvetljevanje (to omogoča snemanje tudi v popolni temi).

DSC-F828 je tudi prvi model v tem segmentu, ki uporablja novo Sonyjevo tipalo CCD s kar osmimi milijoni pik (ločljivost slik je kar 3664 × 2448). Glede na to, da gre za 2/3-palčno tipalo z dodatnimi plastmi za manjšanje šuma (Super HAD), je jasno, da so posamezni svetlobni elementi že res zelo majhni. Njihova diagonala je tako le 2,7 mikrona (petmilijonsko tipalo je imelo diagonalo 3,4 mikrona), to pa so že dimenzije, pri katerih je boj s šumom in cvetenjem zelo težak zalogaj za snovalce. Ugotoviti je mogoče, da so se Sonyjevi inženirji s težavami spopadli dokaj uspešno, a se jim ni posrečilo v vseh pogledih. Predvsem je namreč mogoče opaziti nagnjenost k "cvetenju", pa tudi k "razlivanju", ki je še posebej izrazito ob uporabi dodatne osvetlitve z bliskavico (bodisi notranjo bodisi zunanjo). To se izrazi kot različno intenzivne barvne sence in artefakti na slikah - motečnost pa je odvisna predvsem od same slike (do izraza pa pride predvsem ob velikih povečavah). Kar zadeva barve in dinamiko, smo bili dokaj zadovoljni, edino samodejno prilagajanje temperature bele ni najbolj točno (hecno, da je ogled pred izvedbo posnetka pri tem praviloma celo bolj točen). Novi barvni filter RGBE, ki je nameščen pred tipalo CCD namesto "klasičnega" filtra GRBG (drugo vrstico zelene je torej nadomestila barva, imenovana esmeraldna), razvit za model DSC-F828, očitno dovolj dobro opravi svoje delo. Omenimo še, da DSC-F828 ni ravno neobčutljiv za šum in da je tega na posnetkih, kljub dobremu algoritmu za odpravljanje le-tega, še vedno nekaj (vsekakor več kot pri predhodniku), veliko pa je tudi mehčanja kontrastnih robov, kar nekoliko kvarno vpliva na ostrino. A večino tega se bo poznalo le pri res večjih povečavah in ustvarjanju manjših izrezov, poleg tega je bil model, ki smo ga preizkusili, preizkusni in bo končna različica marsikatero izmed teh slabosti verjetno odpravila še bolj uspešno. V vsakem primeru pa lahko rečemo, da ponuja DSC-F828 odlično kakovost fotografije, pa tudi tehnične lastnosti in uporabnost, ki ga ob dokaj ugodni ceni naredi zanimivega tudi za amaterske in polprofesionalne uporabnike.

Sony DSC-F828

Razred: Zelo zmogljiv (velika optična povečava, ročni nadzor, zmogljivost, dodatne tehnične rešitve).

Efektivna ločljivost tipala: 7,99 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-200 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2-2,8; ostrenje 0,5 m-neskončno (3-50 cm makro); čas od 1/3200 do 30 s; doseg bliskavice od 0,5 do 4,5 m; ISO samodejna, 50, 100, 200, 400, 800 ASA.

Cena: 249.900 tolarjev.

Prodaja: CHS.

Za: Objektiv, hologramsko ostrenje, nočno IR snemanje, zasnova, zmogljivost.

Proti: Velikost, nagnjenost tipala k "cvetenju".

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki