Objavljeno: 25.10.2022 | Avtor: Jurij Kristan | Monitor November 2022

Ryzen 7000 - Čas za svežo platformo

Z najnovejšo generacijo centralnih procesorjev AMD se po šestih letih poslavlja podnožje AM4. To pomeni zajeten izdatek za novo matično ploščo in poleg še pomnilnik ter hladilnik, toda v zameno dobimo zelo urnega konjiča.

Nekoliko neznačilen kovinski pokrov na novih ryzenih naj bi bil posledica želje po boljši združljivosti s starejšimi hladilniki. Te je mogoče pritrditi na novo podnožje samo, če uporabljajo način s sponko.

Vse odkar se je AMD z družino Ryzen vnovič prerinil na čelo procesorske tekme, lahko prihode novih družin centralnih čipov pričakujemo z velikim zanimanjem. Rdeči tabor je večnega tekmeca Intel prisilil v inoviranje in eden od rezultatov je arhitektura Alder Lake, kjer so modri ubrali pristop hibridne sestave procesorja iz močnejših in šibkejših jeder, podobno kot v telefonih. AMD tako drastičnih potez še ne vleče in v zadnjih letih stavi na preverjeno, vztrajno izboljševanje učinkovitosti v urnem ciklu, tudi na podlagi robustnih proizvodnih zasnov tajvanskega TSMC. Najnovejša družina Ryzen 7000 je podobna reč, toda z veliko opombo: z njo se nepovratno menja podnožje oziroma platforma. AM4, ki sodi še v leto 2016 in torej čase pred ryzeni, odstopa mesto AM5, z njo pa pridejo nove matične plošče, pomnilnik in še kaj. Četverica čipov, ki tvorijo uvod v to serijo, je torej zgolj del zgodbe, tudi cenovno, na kar mora biti kupec pozoren.

Frekvence gor!

Izboljšave v ryzenih 7000 prvenstveno gradijo v dveh smereh: na bistvenem zvišanju frekvenc jeder zaradi prehoda na nov proizvodni proces v tajvanskih tovarnah in pa omenjeni rabi novega podnožja. Arhitektura Zen 4, ki je podlaga seriji 7000, je prva na 5-nanometrskem proizvodnem procesu TSMC. Zmanjšanje fizičnih mer gradnikov procesorja že tradicionalno prinaša višje takte ali zmanjšanje električne porabe, tokrat pa so se inženirji še posebno posvetili sklopu za dostavo energije, ki je bolj gibek in omogoča večje moči. Rezultat so frekvenčni skoki, ki jih že kakšni dve desetletji nismo več vajeni: kar za četrtino velikosti! Konkretno je takt paradnega konja Ryzen 9 7950X v osnovnem režimu skočil s 3,4 GHz pri 5950X na 4,5, v pospešenem režimu turbo pa s 4,9 GHz na 5,7. Torej za ves gigaherc! Gre za prvo serijo centralnih procesorjev, ki so zmožni jedra »iz škatle« večji del časa gnati nad petimi gigaherci.

Velja pa pripis, da skok v teh številkah ne pride povsem brezplačno, saj se je pošteno povečala tudi poraba. Za ryzene smo bili doslej navajeni, da so razmeroma varčne stvarce, kar za 7000 ne velja več, saj so inženirji sprostili električne spone. Najmočnejši izdelki z nad osem jedri imajo nazivno porabo 170 vatov, ki jo lahko v načinu turbo poženejo tudi do 230, kar so povsem neznačilne vrednosti. Le še spodnja polovica družine ohranja doslej znani razpon med 65 in 105 W. Razlog za to je med drugim v sestavi teh čipov, ki so zgrajeni iz čipletov; jedrni čipleti vsebujejo osem jeder, zato so večji procesorji zgrajeni iz dveh, manjši pa iz enega. Poleg pride še povezovalni čiplet z vhodno-izhodnimi vezji. Tudi ta je bil deležen drastične prenove in prehoda z 12-nanometrske proizvodnje na 6-nanometrsko, medtem ko je s stališča funkcionalnosti gotovo najopaznejša vgradnja grafičnega vezja v vse modele. S serijo 7000 torej procesorji AMD ne potrebujejo več nujno grafične kartice, če želimo zgolj »postaviti« računalnik. Hkrati pa je vdelana grafična rešitev res zelo osnovna in zmogljivostno premore zgolj približno šestino moči čipov AMD za prenosnike.

In kar je še zelo pomembno za končnega uporabnika: zvišala se je tudi dovoljena temperatura na čipu, za katero je 95 stopinj Celzija zdaj čisto normalna ravnotežna vrednost. Ryzeni 7000 zato zahtevajo nekaj več premisleka pri hladilnem sistemu, podjetje pa tu ne okoliši ter za močnejše izvedenke kar naravnost predlaga vodno hlajenje. Tokrat poleg procesorja v nobenem paketu niso priložili lastnega hladilnika in moramo zanj poskrbeti sami. Na srečo je mogoče kljub menjavi tipa podnožja še vedno uporabiti tiste za AM4, če se nam kje valjajo... Toda z opombo, da zgolj v primeru, če ne zahtevajo menjave ozadnje ploščice v matični plošči. Najbolje je torej priložnost izkoristiti še za nadgradnjo hladilnega sistema, toda ponudba namenskih izdelkov za podnožje AM5 v tem trenutku še ni razvita.

»Intelova« vtičnica

AM5 ni zgolj bežna nadgradnja podnožja, temveč še en prelom za AMD: z njim prehaja z vtičnic tipa PGA (pin grid array), ki imajo nožice na procesorju, na tiste vrste LGA (land grid array), ki jih ima na samem podnožju. To se pravi, enako kot Intel počne že dolga leta. LGA načelno omogoča večjo gostoto nožic in tudi pri AM5 je število poskočilo s 1.331 na 1.718. Ker niso več na procesorju, je manjša možnost, da se skrivijo, toda po drugi plati je treba zdaj dodatno paziti na matično ploščo, kajti če nožico skrivimo tam, jo lahko vržemo le še v koš. Kot smo pri Intelu že vajeni, vtičnica LGA uporablja tudi trdnejši poklopni mehanizem za pričvrstitev.

Vsa štiri obstoječa čipovja za matične plošče podpirajo navijanje tako procesorja kot pomnilnika, toda posamezni izdelki se močno razlikujejo tako v zmogljivostih kot dodatnih bonbončkih, kot je količina izhodov.

Platforma AM5 s seboj najprej prinese podporo pomnilniku DDR5 do standarda 5200 – in zgolj DDR5, v nasprotju z Intelom, ki je še ohranil nekaj združljivosti za nazaj. Druga novost je vodilo PCIe 5.0, ki na stezico dostavlja podvojenih 4 GB/s podatkov. To je ta hip pomembno predvsem za pogone SSD, ki jih pričakujemo konec tega leta, saj obstoječe grafične kartice standarda še ne podpirajo, ga pa bržkone bodo že v bližnji prihodnosti. Avtocesta se je razširila na 28 stezic, se pravi štiri več kot v prejšnji generaciji. Ta četverica je v osnovi mišljena za dodaten pogon SSD vrste NVMe, seveda pa lahko na posamezni matični plošči najdemo tudi drugačno razporeditev.

Podjetje je za AM5 razvilo štiri čipovja: B650, B650E, X670 in X670E. Načelno se je med njimi najlažje znajti tako, da različice X označimo kot »navijaške«, s kakovostnejšimi komponentami in zato dražje, različice B pa za cenovno dostopnejše. Toda tudi pripona E(xtreme) je pomembna, saj označuje zajamčeno namembnost stezic PCIe 5.0 za kartične vtičnice, medtem ko tiste brez E tega ne zagotavljajo ... nujno. Pod črto: pri izbiri matičnih plošč je treba biti presneto pozoren na podrobnosti, saj lahko tudi izdelki z nazivno istim čipovjem variirajo tako po funkcijah kakor kakovosti.

Po zaslugi Intelovih alder lakov se paličice pomnilnika DDR5 po trgovinah širijo že od lanskega leta, zato cene v splošnem niso navite in je ponudba kar raznolika.

Surove pošasti

V začetnem repertoarju so pri AMD posadili po enega člana v vsako od zmogljivostnih skupin. Na vrhu je Ryzen 9 7950X s 16 jedri, sledi Ryzen 9 7900X z 12, Ryzen 7 7700X z osmimi in na koncu Ryzen 5 7600X s šestimi. Kot se je verjetno dalo slutiti že iz odstavka o frekvencah, so vsi tako surovo hitri, da se je kolega Jure na testu vprašal, ali nismo nemara kakšne generacije po pomoti preskočili. Pospeški med 30 in 40 odstotki v primerjavi s prejšnjo generacijo res niso vrednosti, ki jih vidimo vsak dan. Izkaz je podoben tako v enonitnih nalogah kakor v večnitnih, kjer se pokaže korist sproščenih energetskih okovov, kar je bil seveda poglaviten namen te poteze. Hkrati še enkrat velja omemba, da je grafični podsklop res namenjen zgolj in samo poganjanju namizja, medtem ko za kakšno resno grafično delo ni primeren, kaj šele za igranje iger.

Navdušenje nad močjo, s katero AMD konkurenci spet kaže vzvratne luči, se kanec ohladi zaradi cen in ponudbe na trgu. Podjetje sicer optimistično napoveduje, da je doba pomanjkanja, ki smo jo trpeli zadnja leta, pri koncu in da bodo police trgovin v prazničnem obdobju polno založene. Obenem se držijo vzdržne cenovne politike in posamezni čipi nosijo enake ali nižje (!) priporočene cene kot tisti v prejšnji generaciji. Mrcina 7950X je tako celo za stotak cenejša (700 dolarjev) od 5950X. Žal pa trenutne razmere na finančnih trgih to v Evropi vseeno prevedejo v ne posebno zavidljive cene, saj 7700X trenutno stoji pri 600 evrih in so ga v času pisanja teh vrstic, sredi oktobra, povsem razgrabili. Ryzeni 7000 bodo zaradi zmogljivosti za božič očitno zelo iskana roba in samo upamo lahko, da jih težave z dobavnimi verigami res ne bodo omejevale. Šibkih izdelkov v tej ponudbi kratko malo ni, sta pa izpostave vredna predvsem člana na obeh skrajnih koncih, 7950X in 7600X. Zadnji je dobra izbira za namensko, poceni igričarsko mašino, če le ne merimo preveč v prihodnost, kjer bi šest jeder lahko postalo cokla.

Seveda je to zgolj polovica računice. Četudi bi se cene procesorjev kmalu spustile na normalno raven, je treba kupiti še matično ploščo, pomnilnik in pogosto tudi hladilnik. Enako kot pri čipih je situacija tu trenutno še zelo kaotična, saj so ob lansiranju ryzenov prispele zgolj plošče s čipovji tipa X, medtem ko cenejše različice B šele počasi kapljajo. Obenem na pomnilnik DDR5 običajno čakamo kak teden. Če se nam torej ne ljubi kampirati v spletnih trgovinah v iskanju ugodnih ponudb, je z nakupom najbolje še mesec ali dva počakati. Vsekakor pa je sestavljanje novega računalnika z ryzeni 7000 spet tiste sorte zanesenjaški podvig iz nekih preteklih časov, ko je bilo treba pozorno motriti podrobnosti vseh obrobnih komponent in vreči na mizo polno denarnico. Ampak ko je sestavljen, pa šiba, da je veselje.

AMD Ryzen 7000

nova generacija procesorjev AMD

Kdo: www.amd.com

Za: Navdušujoča zmogljivost. Vgrajena osnovna grafična rešitev.

Proti: Strošek nadgradnje platforme.

Tabela [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

dY2OCFN5ndg

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji