Ravnotežje
V AMDju že leta bijejo trd boj z Intelom za del tržne pogače procesorjev. Potem ko so že pred leti morali predati krono najzmogljivejšega procesorja "čipzili" (Intelu), so se osredotočili na nižje segmente. A tudi tu so marže in dobički na posamezen procesor znatno manjši, zato so se z novo pogruntavščino, imenovano AMD Fusion, odločili ustvariti nov tržni segment - procesorje z vgrajeno grafiko. Prvi rezultati vsekakor obetajo.
Korporacija AMD je pred leti pod svoje okrilje z odmevnim nakupom pridobila kanadskega izdelovalca grafičnih kartic ATI Technologies in prav grafični oddelek je zadnja leta podjetje reševal pred rdečimi številkami. Napovedane sinergije so naposled privedle do uresničitve zamisli, o kateri se je v industriji že dolgo govorilo - procesorja, ki bo dober tako pri matematično zahtevnih nalogah, navadno zaupanih osrednjemu procesorju, kot pri računanju grafike. Matematično sposobni procesorji z zmogljivimi enotami za računanje s plavajočo vejico namreč naše računalnike poganjajo že desetletja, njihova strojna zasnova pa jim pri pospeševanju računalniške grafike žal ni bila v pomoč. Namenski grafični procesorji, nameščeni na tiskovinah grafičnih kartic, so ta opravila (vrtenje in senčenje poligonov) praviloma opravljali precej bolje in hitreje.
Svoje zveste stranke so venomer imele tudi platforme, kjer je bila grafična rešitev integrirana na samo osnovno ploščo. Zakaj torej v eni napravi ne bi mogli imeti vsega? Podobno vprašanje je švigalo po glavah AMDjevih inženirjev, le da je tam glavno vlogo prevzel kar sam procesor. In so ga naredili. AMD Fusion ali AMD APU (Accelerated Processing Unit), kot se pogruntavščina imenuje, ni nič drugega kot združitev osrednjega in grafičnega procesorja v eni sredici. Dobro, tam so še severni most, pomnilniški krmilnik in različne namenske tehnologije ter nabori ukazov (za strojno pospeševanje bogatih video vsebin), a v grobem je to to. Za najmanj zahtevne uporabnike je AMD že v začetku leta predstavil nizko zmogljive, nizko porabne in nizkocenovne procesorje E350, namenjene različnim manj zahtevnim računalnikom in prenosnikom. Sredi poletja pa so predstavili svoja resna orožja za napad na nižji srednji tržni razred računalnikov, torej sisteme, vredne tam okoli 500 evrov.
Pod kodnim imenom Lynx so v AMDju izdelali nove procesorje za namizne računalnike, ki jih krasi predvsem zmogljiv grafični del. Na voljo so v treh družinah, A4, A6 in A8, tokrat pa smo preizkusili po en primerek iz zadnjih dveh. Procesor AMD A6-3650 je štirijedrnik, ki v svoji sredici gosti tudi grafični del Radeon HD 6530D. Ta ima 320 senčilnih procesorjev, to je približno toliko, kot jih imajo grafične kartice cenovnega ranga 50 evrov. Delovni takt procesorskih jeder dosega 2,6 GHz, grafični del pa svoje izračune opravlja pri taktu 443 MHz. Visoko integrirani procesor ima na razpolago 4 MB hitrega L2 predpomnilnika, za vgradnjo tretjenivojskega pomnilnika (L3) pa se pri AMDju tokrat niso odločili. Še odtenek zmogljivejši je model A8-3850, ki je prav tako štirijedrnik, le da njegova jedra delujejo z 2,9 GHz. Nadgrajen je tudi grafični del, saj polovico sredice procesorja zaseda 400 senčilnih procesorjev, tržno poimenovanih Radeon HD 6550D. Za še prepričljivejše grafične zmogljivosti poskrbi na 600 MHz dvignjen takt grafičnega dela. Oba procesorja imata termalno ovojnico postavljeno pri 100 W, a smo jima v praksi namerili manjšo porabo energije.
Nova zasnova procesorjev s seboj prinaša tudi zahteve po novem podnožju. To se imenuje FM1, za uporabnika pa pomeni, da bo potreboval tudi novo osnovno ploščo, saj starejše s podnožji AM2+ in AM3 ne podpirajo procesorjev z vgrajeno grafiko. Vsaj v začetku prodaje bo večina plošč temeljila na sistemskem naboru AMD A75, ki je trenutno edini na voljo. Sami smo ga preizkusili na osnovni plošči Sapphire A75 Pure Platinum, ki je, kot oznanja že pridevnik, dodobra založena z opremo in novimi tehnologijami, tako denimo na njej najdemo več vmesnikov USB 3.0, SATA3 (6 Gb/s) in kar tri vmesnike za prikaz slike - DVI, HDMI in DisplayPort. Med nevsakdanjimi dodatki sta tudi vtič eSATA in modrozoba tehnologija (bluetooth) za brezžično povezovanje. V štiri pomnilniške reže je moč vgraditi kar 16 GB pomnilnika DDR3, pri omrežni (gigabitna) in zvočni kartici (7.1 zvok) pa tudi ni presenečenj. Kljub razmeroma zmogljivi grafiki, ki jo ponuja procesor, lahko v režo PCIexpress na plošči vgradimo tudi klasično grafično kartico in če je ta iz tabora AMD, bo združila moči s procesorjem in postregla s še boljšimi rezultati.
Kako se torej nova kombinacija obnese v praksi? Zelo posrečeno. Procesorja smo postavili ob bok zelo priljubljenemu procesorju Intel i5 2500k, ki ima vgrajeno trenutno najzmogljivejšo Intelovo integrirano grafiko HD Graphics 3000, poleg tega pa je čistokrvni štirijedrnik z visokim delovnim taktom. Tudi število tranzistorjev in sama poraba procesorjev so tokrat zelo blizu - vsaj na papirju. Praktični preizkusi kažejo, da se pri grobem računanju Intelov procesor še vedno obnese precej bolje, saj AMDjeva novinca premaguje pri arhiviranju vsebin, kodiranju videa in obdelavi fotografij. Ko pa aplikacije (beri: igre) od procesorja zahtevajo še matematične izračune grafičnih podob, se slika obrne in vodstvo prevzameta A6 in A8. Pri tem ne moremo spregledati dejstva, da so v AMDju z nevgradnjo predpomnilnika L3 procesorjema naredili medvedjo uslugo, saj se po zmogljivostih uvrščata v sredino med obstoječo ponudbo štirijedrnikov Athlon X4 in Phenom II X4.
Ker imata nova procesorja vrsto nastavljivih grafičnih lastnosti, jima je AMD namenil tudi napredno programsko opremo za upravljanje. Tako lahko kar iz okolja operacijskega sistema uporabnik ob pomoči aplikacije AMD VISION Engine Control Center nastavlja delovni takt procesorja, funkcije varčevanja z energijo in optimizira grafične nastavitve. Prav zgledne funkcije varčevanja z energijo so poskrbele, da novinca v mirovanju porabita vsega nekaj vatov (celoten sistem pa le okoli 40 W), pa tudi ob občasni polni obremenitvi račun za električno energijo gospodinjstva ne bo trpel.
Kaj reči za konec? AMD je z novo družino procesorjev z integrirano grafiko naredil dobro potezo, ki se mu utegne obrestovati. Uporabnik za slabih dvesto evrov (100 procesor, 80-100 plošča) dobi že večji del komponent računalnika, pri čemer smo prepričani, da se bodo cene teh procesorjev in plošč v naslednjih treh mesecih še znižale za okoli četrtino. Tako ne vidimo ovir, zakaj ne bi takšne rešitve priporočili vsem domačim uporabnikom, saj že v osnovi ponuja dobre možnosti poganjanja iger, zahtevnejši pa bodo z vgradnjo dodatne grafične kartice te le še nadgradili. Čeprav štirijedrno srce procesorjev ni med najhitrejšimi na trgu, je še vedno več kot dovolj zmogljivo za praktično vsa opravila, ki jih v domačem ali pisarniškem okolju naložimo računalniku. Racionalni kupci so torej dobili zanimivo in zelo dobro uravnoteženo rešitev.
AMD A6-3650 in AMD A8-3850
Osrednji procesor z vgrajeno grafiko.
Izdeluje: www.amd.com.
Prodaja: Vse bolje založene računalniške trgovine.
Cena: AMD A6-3650 100 EUR, AMD A8-3850 120 EUR.
Za: Grafične zmogljivosti, cena.
Proti: Zahteva novo matično ploščo, saj podnožje FM1 ni združljivo nazaj.