Prosto, a bolj za doma

Pisanje besedil, urejanje preglednic in prikazovanje elektronskih »prosojnic« so verjetno ena najpogostejših opravil, ki jih počnemo z računalnikom. Ne čudi torej, da je Microsoft s svojim pisarniškim paketom že pred davnimi leti naletel na zlata jajca. Toda ali res potrebujemo tako kompleksen paket? Ne bi bil morda dovolj že odprtokodni LibreOffice? Ali pa je še celo ta preveč?

LibreOffice je nekakšen ovinek (»fork«) odprtokodnega paketa Openoffice.org, ki je bil do Oraclovega nakupa podjetja Sun nekak de facto odprtokodni pisarniški izdelek. Ko se je skupnost ustrašila »grdega grdega kapitalističnega« Oracla, je namreč Openoffice.org prepustila svoji usodi in se hitro preusmerila v nov projekt. Oracle je OpenOffice.org sicer kasneje prepustil fundaciji Apache, vendar je bila škoda že storjena, razvijalci so že presedlali. Tudi slovenski, saj na slovenskih straneh LibreOffice lahko preberemo, da za prevod skrbi ista ekipa, ki je prej skrbela za slovenjenje OpenOffice.org.

Tako da, da, zadnja različica LibreOffice 4.0 od prvega dneva podpira tudi slovenščino. Slovenski je uporabniški vmesnik in slovenski je tudi črkovalnik. Paket obsega program za pisanje (Writer), preglednico (Calc), predstavitveni program (Impress), urejevalnik formul (Math) in risalnik (Draw). Tokrat smo temeljiteje preizkusili prva dva.

Najprej ključno – zakaj bi uporabljali LibreOffice in ne Microsoftov Office? Slednji je namreč veliko boljši, o tem ni nobenega dvoma. Zato, ker je Libre zastonj, najcenejši Microsoftov paket pa stane 91 evrov (Home&Student edition). Jasno nam je, da marsikdo tega sploh ne ve, toda, da, Microsoft za svoje programe načeloma zaračunava …

Kot smo že vajeni, uporabniški vmesnik temelji na »starem dobrem« uporabniškem vmesniku starega Microsoftovega paketa Office 2003, torej nima marsikje še vedno osovraženih trakov (ribbon). To je dobro. Menuji so pregledni, množica nastavitev in lastnosti je dobro dostopna. Še več, razne tipkovnične okrajšave so enake kot pri Microsoftovem izdelku, ki ga je marsikdo vajen, super.

Originalna Excelova tabela in tabela, kot jo je pokvaril LibreOffice.

Verjetno ne bomo zapisali nič novega, če rečemo, da lahko z Writerjem in Calcom brez težav urejamo »povprečna« besedila in preglednice. Še več, »povprečna« besedila in preglednice so lahko tudi v Microsoftovih formatih DOC, DOCX, XLS in XLSX, pa jih Libre brez težav odpre in celo vanje nazaj shrani. Lahko torej rečemo, da je za 90 % manj zahtevnih uporabnikov poskrbljeno.

Težave se začnejo, če sodimo med 10 % zahtevnejših, kamor občasno sodimo tudi mi. V eni izmed Excelovih tabel, ki jih redno uporabljamo, so npr. nekatere funkcije (»=SUM(IF(FREQUENCY(IF(LEN(B1:B96)>0;MATCH(B1:B96;B1:B96;0);««);)))«), ki jih Calc očitno ne pozna, zato nam določenih celic enostavno ni izračunal (»#N/A«). Druga tabela, ki je sicer dokaj preprosta, vendar v formatu XSLX, se v LibreOffice odpira polnih 8 sekund (na računalniku s procesorjem Core i5, 3 GHz, z 8 GB pomnilnika), Excel pa jo odpre v trenutku. Ista tabela v formatu XLS se odpira dve sekundi. To je še vedno zelo počasi, vendar že znosno. Toda ko jo odpre, vse črte med celicami prikaže kot petkrat predebele.

Format XLSX mu tudi sicer dela težave, saj včasih že SaveAs (Shrani Kot) lepo delujočo tabelo pretvori v nekaj, kar je »corrupted« in kar Libre morda še odpre (z napakami), Excel 2010 pa sploh ne več. Privzeta datotečna formata sta sicer odprtokodna ODT in ODS, ki ju podpira tudi Microsoft, vendar na preizkusu tega ni bilo videti – datoteki ODT in ODS, ki smo ju naredili z Libre, Office 2010 ni hotel več odpreti.

Skratka, če povzamemo – za domače pisarniško delo (tudi za seminarske in diplomske naloge) je Libre popolnoma zadovoljiv, celo odličen izdelek. Je pa res, da bi večini uporabnikov za marsikaj verjetno zadostoval že kar spletni Google Docs, v katerem smo npr. zapisovali tudi opombe med tokratnim preizkušanjem Libreja. Brž ko pa je cilj izmenjava dokumentov z uporabniki, ki uporabljajo Microsoftovo pisarno (in takih je v poslovnem svetu 99 %), se postavi vprašanje, koliko so vredne težave, s katerimi se bomo prej ali slej srečali. So vredne 91 evrov? Kakor za koga, resna podjetja si takih težav vsekakor ne morejo privoščiti.

LibreOffice 4.0

Odprtokodna pisarna.

Kje: si.libreoffice.org.

Cena: Zastonj.

✓ Pregleden uporabniški vmesnik, dovolj zmogljiv za veliko večino uporabnikov.

✗ Težave z združljivostjo z Microsoft Officeom.