Pro et Contra: snemalnik DVD
Peter Šepetavc: Zakaj je boljši HTPC
Računalniki (no, njihovi izdelovalci) že nekaj let grozijo, da bodo poleg pisarn osvojili tudi dnevne sobe ter izpodrinili namenske zvočne in video predvajalnike in snemalnike, ki zdaj delajo družbo televizorjem. Razvoj zadnjih nekaj let gre vsekakor v to smer in čeprav se računalniki v dnevnih sobah še niso dobro uveljavili, se čedalje več ljudi vsaj poigrava z mislijo, da bi računalnik nadomestil video predvajalnike in snemalnike, bodisi analogne bodisi digitalne, ki jih imajo zaenkrat v dnevni sobi. Nekateri izmed njih se za to tudi res odločijo, druge pa odvrne menda nerodna namestitev in uporaba take naprave. Imajo slednji prav? Menim, da ne.
Ponudba programske opreme za računalnik, primeren za dnevne sobe (Home Theater PC - HTPC), je namreč pestra, med njimi pa najdemo tako programe za najzahtevnejše uporabnike (pri katerih včasih celo ne škodi, če znamo kaj sami sprogramirati) kot tudi preproste programe, ki delajo "iz škatle", se pravi takoj po namestitvi. Slednji ponujajo prav vse, kar pričakujemo od naprave, ki je namenjena snemanju in predvajanju videa, obenem pa omogočajo precej več kot namenski video snemalniki, bodisi na kasete VHS bodisi na DVDje ali pa celo na disk.
Korak, pri katerem se nadobudnemu sestavljavcu HTPC najpogosteje zalomi, je podpora tv kartici. Brez nje ni snemanja, resnici na ljubo pa je v zadnjem času stanje precej bolj rožnato. Bolj ali manj vse bolj razširjene tv kartice so podprte s strani večine programske opreme za HTPC, ko pa program kartico enkrat prepozna, je snemanje preprosto. Preostala strojna oprema je klasična - taka kot pri vsakem računalniku, tako da z njo ni težav.
Stabilnost programske opreme je dandanes tudi težava video predvajalnikov in snemalnikov, ne samo računalnikov. Upam si trditi, da je odprtokodni HTPC projekt, pri katerem razvijalci v nekaj dneh na hrošča odgovorijo z novo različico programske opreme, bolj privlačna možnost od čakanja na popravek za snemalnik DVD, kjer se programerji odzivajo bolj poredko, če sploh. Resnici na ljubo je precej naprav, za katere izdelovalci ponujajo dobro in hitro tehnično podporo, žal pa je tudi cela vrsta takih, pri katerih ni tako.
HTPC zna snemati na disk ali na DVDje. Obenem zna predvajati datoteke z diska, z DVDjev, iz krajevnega omrežja in celo iz spleta. Želite snemati več kanalov naenkrat, pa imate le eno tv kartico v računalniku? Nekateri programi znajo (pri digitalnih tv karticah) tudi to. Želite brskati po spletu na televiziji: lahko. Želite igrati igre? Kljukica. Vas zanima vreme? Oglejte si vremensko napoved za vaš kraj na HTPC. Vas zanimajo novice RSS? Preberite jih po tv. Udobno zleknjeni v kavč, z daljincem v roki. Brezžična tipkovnica in miška sta plus, ne pa tudi obvezna oprema.
Povprečen HTPC, še posebej tak, namenjen snemanju in predvajanju videa HD, je dokaj draga naprava, medtem ko so namenske naprave AV danes že zelo poceni. Vendar smo ob višji začetni naložbi preskrbljeni: nove zmožnosti dodajamo z nadgradnjo programske opreme, tudi nadgradnja strojne opreme je cenejša. Pri namenskih napravah smo, ko nam njene zmožnosti ne zadoščajo več ali jo povozi čas, obsojeni na nakup nove. Na dolgi rok nas zna ta začetni prihranek pošteno udariti po žepu.
HTPC ni orodje za vsakogar. Je orodje za zahtevne. Gre za napravo, ki bo danes, pa tudi v bližnji prihodnosti, kos vsakemu avdio/video izzivu. Noben namenski predvajalnik/snemalnik se s tem žal ne more pohvaliti.
Matjaž Klančar: Zakaj je za smrtnike boljši snemalnik DVD
Kot urednik imam v primerjavi z mojimi avtorji, predvsem v rubriki, kot je Pro et contra, koristno prednost - "konkurentov" članek lahko preberem, še preden napišem ali dokončam svojega. Tokrat mi je ponudila odlično iztočnico za začetek moje argumentacije kar sklepna misel iz članka na desni polovici te strani. Res je, HTPC ni orodje za vsakogar, je orodje za zahtevne. To pa je natanko tisto, zaradi česar HTPC ne bo nikoli (no, nikoli ne reci nikoli, recimo raje v dogledni prihodnosti) prevzel primata domačim video napravam, kakršne imamo v dnevnih sobah zdaj. Lahko da je tehnično boljši, vendar le za zelo ozko populacijo. Nekako tako kot porsche, če ga primerjamo s scenicom.
HTPC je (osebni) računalnik in kot tak ima številne prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Je nadvse prilagodljiv, z njim lahko počnemo praktično karkoli (tudi) s področja avdio video oz. televizije. Lahko ga nadgradimo v karkoli, programsko in strojno, lahko ga spremenimo v karkoli, že samo z zamenjavo programske opreme, če ne že z dodatkom kakega novega strojnega dela. Vendar je vse to za navadne smrtnike (s njimi seveda nimam v mislih bralcev Monitorja ;) preveč. Preveč zapleteno, pa tudi čisto preprosto - preveč. Navaden uporabnik pričakuje od video snemalnika bolj ali manj zgolj - snemanje. Res, snemanje na kasete VHS je (v primerjavi s čimerkoli) res že nadležno, slika pa zanič, vendar dovolj dobro snemanje danes zagotavljajo bolj ali manj vsi, tudi najcenejši snemalniki DVD, da o tistih, ki premorejo tudi disk, niti ne govorimo.
Snemalnik DVD je, še vedno, črna škatla, ki jo priklopimo in deluje. Vsaj načeloma, če le odmislimo tisto že skoraj legendarno "zapleteno kot videorekorder". Ko pritisnemo gumb za snemanje, snema. Res, lahko se poglobimo in nastavimo časovno snemanje, prek VPS, prek Showview, lahko uporabimo time shifting itd., itd., a če nočemo, se nam s tem ni treba ukvarjati.
Če na snemalniku DVD kaj "crkne", crkne zares, in to je zelo redko. Takrat ga pač nesemo na servis. Če kaj crkne na HTPC, bomo najprej potrebovali guruja, da bo znal diagnosticirati, ali bo za popravilo dovolj namestitev kakega popravka (predvajalnika, kakega dodatka, operacijskega sistema ...), pravi servis strojne opreme ali morda kar vnovična namestitev Oken. Verjemite, računalniški serviserji so zelo natančni glede tega - opisnih napak, kot je "snemanje tv programa mi ne deluje", ne sprejemajo.
Res pa je tudi, da tudi videorekorderji niso več tisto, kar so bili nekoč. Tudi vanje se vtihotaplja računalniška tehnologija. Tako kot danes ne moremo kupiti niti avtomobila niti pralnega stroja, ki ne bi imel v sebi nekakšnega računalnika. Toda ravno v tem je ključ, cilj so specializirani računalniki - taki za pralne stroje, za avte, pa tudi za videorekorderje. Tako kot nihče ne bi kupil avtomobila, ki bi ga nadzirala splošnonamenska Okna, je (in bo) tudi takih, ki bodo kupovali splošnonamenske HTPC, nesorazmerno malo.
