Pro et contra: Intel x86 ali ARM?

Novi osebni računalniki, Copiloti+ PC, so skoraj ekskluzivno na voljo le s procesorji arhitekture ARM. Zakaj?

ARM je prihodnost

Boris Šavc

Procesor ARM (Advanced RISC Machine) predstavlja družino centralnih procesorskih enot, ki so na veliko sceno stopile s poganjanjem različnih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni, tablični računalniki, nosljive naprave in večpredstavnostni predvajalniki. Arhitektura procesorjev ARM temelji na principu računalništva z zmanjšanim naborom ukazov (RISC), ki poudarja preprostost in učinkovitost pri izvajanju ukazov. Procesorji so se tako dobro izkazali v praksi, da so v zadnjem času zasenčili klasične x86. Ti so sicer še vedno edini, ki poganjajo najbolj razširjen operacijski sistem na svetu Windows, a kaj kmalu se utegne zgoditi, da bodo tudi Okna sledila Applovemu zgledu in posvojila prihodnost. Pri nekdaj nespornem kralju procesorskega posla podjetju Intelu so precej zaskrbljeni in v velikih težavah. Zanje obstaja kar nekaj prepričljivih razlogov.

Procesorji ARM so relativno cenejši za proizvodnjo v primerjavi z drugimi. Ta stroškovna učinkovitost izhaja iz zmanjšane potrebe po dragi proizvodni opremi, zaradi česar so procesorji ARM priljubljena izbira za cenovno ugodne elektronske naprave. Krasi jih majhna poraba energije, saj so bili prvotno zasnovani za varčevanje z njo in vključujejo manj tranzistorjev ter inovativne funkcije, ki zmanjšujejo energetsko potratnost. Ta lastnost je ključna za vedno bolj priljubljene naprave na baterijski pogon, kjer sta bistvena dolga življenjska doba baterije in podaljševanje časa delovanja med polnjenji.

Procesorji ARM obdelujejo posamezne operacije hitro, zaradi svoje sposobnosti izvajanja ukazov z nižjo latenco. To se kaže v hitrejšem delovanju in krajšem odzivnem času v aplikacijah. Procesorji ARM podpirajo večprocesno okolje, kar povečuje procesorske zmogljivosti kompleksnih sistemov. ARM uporablja arhitekturo s shranjevanjem nalagalnih ukazov, ki loči shranjevanje podatkov od izvajanja ukazov. Ta zasnova zmanjšuje interakcijo s pomnilnikom, saj so prenosi podatkov med zunanjim pomnilnikom in procesorskimi registri upravljani izrecno prek nalagalnih in shranjevalnih ukazov. Preprostost zasnove vezij ARM ne zmanjšuje le fizične zahteve po prostoru, ampak tudi povečuje zanesljivost procesorjev. Kompaktnost naredi procesorje ARM idealne za vedno manjše in bolj prenosne naprave, ki so v porastu. Prilagodljiva arhitektura ARM zagotavlja, da se lahko prilagodi širokemu spektru aplikacij, od preprostih naprav z majhno porabo energije, kot so nosljive naprave, do zmogljivih naprav, kot so strežniki. Vedno več je aplikacij, ki so ustvarjene posebej za ARM, medtem ko so emulatorji, ki omogočajo poganjanje aplikacij, pisanih za druge arhitekture, danes že tako zmogljivi, da uporabniki prehoda skorajda ne zaznamo.

Če ni pokvarjeno …

Matej Šmid

Priznam, sliši se zanimivo, celo vabljivo – Apple uporablja arhitekturo ARM, vsi telefoni in tablice uporabljajo arhitekturo ARM. Applovci so zadovoljni, njihovi računalniki so hitri, baterije v njih zdržijo ves dan. Tudi pri telefonih/tablicah je ključna varčnost, torej že mora biti nekaj na tem, da so rešitev vsi poiskali v svetu ARM in ne … svetu Intel.

Toda osebno se mi zdi bolj zanimivo in vabljivo dejstvo, da ves preostali svet uporablja … arhitekturo procesorjev x86/x64, ki jo je nekoč davno razvil Intel. Odkar je procesor i8088 v svojih računalnikih PC leta 1981 uporabil IBM, se je svet obrnil v Intelovo in kasneje tudi AMD-jevo smer. Že takrat je bilo sicer jasno, da so na voljo tudi boljši in zmogljivejši procesorji, vendar sta izbiro narekovali ugodna cena in zmožnost izdelave dovolj velikega števila primerkov.

Danes je drugače – dandanes izbiro o vgradnji procesorjev Intel/AMD narekuje dejstvo, da so vsi osebni računalniki, strežniki in celo superračunalniki med seboj programsko, največkrat pa celo strojno, združljivi. Če kupiš računalnik s procesorjem Intel ali AMD, je popolnoma zagotovljeno, da bo v njem delovala vsaka programska oprema, od tiste iz prejšnjega tisočletja naprej. Ravno te dni je na spletu završala novica, da je na pecejih ponovno na voljo urejevalnik besedila Wordstar iz leta 1999. Deluje. Da karkoli starejšega deluje na računalnikih s procesorjem ARM, so potrebni emulatorji – zelo kompleksni deli programske opreme, ki zahtevajo veliko dela in prilagajanja, pa še takrat ne zagotavljajo stoodstotnega delovanja. Aplikacija Google Drive, denimo, na Windows računalnikih ARM danes ne deluje, težave so tudi z nekaterimi programi Adobe.

To, da so procesorji Intel/AMD tudi zmogljivi, je seveda še dodaten bonus. Če želimo danes imeti najmočnejši osebni računalnik, ki mu ni treba varčevati z električno energijo, bomo kupili računalnik s procesorjem Intel ali AMD. Najhitrejši računalnik za igre? Intel/AMD. Najhitrejši računalnik za modeliranje 3D? Isto. Najhitrejša delovna postaja za premetavanje gigabajtov in množice številk? Ravno tako. Strežnik? Cela omara strežnikov, superračunalnik? Aha.

Toda saj obstaja vedno več strežnikov, tudi med »oblačnimi« ponudniki, ki imajo vgrajene procesorje z arhitekturo ARM, porečete. Res je, toda ti so v uporabi vedno in zgolj tam, kjer je treba varčevati. Varčevati z električno energijo ali tudi sicer, stroškovno. Če potrebujemo power, je edina logična izbira – Intel/AMD.