Pregled slovenskih spletnih registrarjev

Objavljeno: 26.2.2008 01:09 | Avtor: Žiga Četrtič | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Februar 2008 | Teme: google

Spletne domene so s tehničnega vidika prav tako pomembne kakor imena in priimki ljudi, ki bi jih lahko učinkovito nadomestili z EMŠO. A ker smo ljudje, večino znancev poznamo po imenih, spletne strani pa po njihovih domenah. Zato je smiselna in učinkovita izbira domene odločilnega pomena za obiskanost in prepoznavnost spletne strani. Za lažjo odločitev pri izbiri posrednika za nakup domen, t. i. registrarja, smo opravili pregled velike večine slovenskih ponudnikov te spletne storitve.

Vsaka naprava, priključena v internet, ima svoj naslov v obliki IP številke. Zamisel o bolj intuitivnem naslavljanju naprav se je porodila

že pred rojstvom interneta, kot ga poznamo danes, a je takratna rešitev zaradi hitre rasti števila uporabnikov omrežja postala preveč toga in potemtakem neuporabna. Leta 1983 je zato Paul Mockapetris predstavil DNS (Domain Name System), ki je z nekaj izboljšavami v rabi še danes. V grobem je sestavljen iz strežnikov DNS, ki vsebujejo podatke za prevajanje domene v ustrezno številko IP.

Vsaka spletna stran je v strežniku, ki ima unikaten IP naslov. Dostop do strani je načeloma mogoč prek številke IP, a ne v vseh primerih. Dandanes si namensko gostovanje, ko je spletni strani dodeljen samostojen strežnik, privoščijo le zahtevnejši uporabniki. Pri cenejšem paketnem oz. deljenem gostovanju pa si spletni strežnik deli več strani, zato le IP naslov ne zadostuje za razvozlanje zahteve po prikazu vsebine.

Pogosto spletna stran spremeni gostitelja in je v tem primeru na drugem IP naslovu. To bi bilo s stališča obiskovalcev sila zoprno, saj bi si morali v primeru želje po neposrednem dostopu IP spet zapomniti ali v najboljšem primeru popraviti zaznamke. Težave bi imeli tudi spletni iskalniki. Ob uporabi domene pa se IP spremeni le v registru strežnika DNS in sprememba lokacije strani je za uporabnike praktično neopazna.

Ko vsem že opisanim prednostim dodamo še večjo prepoznavnost, lažje pomnjenje naslova in to, da spletni iskalniki v svojih algoritmih iščejo tudi po domenah, pomislekov o smiselnosti posedovanja lastne spletne domene skorajda ne bi smelo biti.

Zgradba in omejitve domen

Domena je sestavljena iz t. i. vrhnje domene (top-level domain) in nižjenivojskih domen. Na podlagi vrhnje domene glavni strežnik DNS (root name server) odloča, v katerem strežniku DNS se bo izvedlo prvo prevajanje naslova.

Vrhnje domene so generične, navadno tričrkovne (.com, .net, .org, ...) ali dvočrkovne državne (.si, .at, .uk, ...), določene z mednarodnim standardom. Število in vsebina nižjenivojskih domen ni neposredno omejena. Sestavljene so lahko iz črk angleške abecede, številk in pomišljajev, med seboj jih ločimo s piko. Omejena pa je skupna dolžina. Veljajo še nekatere omejitve, a bojazni, da boste registrirali sintaktično nepravilno domeno, praktično ni. Veljavnost in dosegljivost domene lahko preverite na vsaki spletni strani ponudnikov domen ali registrarjev.

Skrbnik .si

Za upravljanje državne vrhnje domene .si je pooblaščena Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES), ki skrbi tudi za domeni pripadajoči strežnik DNS. Sprva je domeno .si lahko registriral vsak slovenski pravni subjekt ali mednarodna organizacija. Domena se je sicer morala smiselno ujemati z nazivom naročnika, a registracija je bila brezplačna.

Zgledi iz tujine, kjer so že prej ugotovili, da se vseobče razdeljevanje domen, ki nimajo zanemarljivega vpliva na število obiskov strani, ne splača, so prinesli novosti tudi na slovenski trg. Aprila 2005 se je začelo novo obdobje. Arnes je obdržal le funkcijo upravljavca registra, ukvarjanje z naročniki domen ter tehnične in birokratske posle pa prepustil novonastalemu poslovnemu subjektu - registrarju. In najpomembneje: domena odslej ni več brezplačna in jo je treba vsako leto podaljšati. Registrirajo jo lahko pravni subjekti s sedežem v Sloveniji in mednarodne organizacije, katerih članica je tudi Slovenija. Sprememba pravilnika, ki bo omogočala nakup domene .si tudi za fizične osebe s slovenskim državljanstvom, naj bi začela veljati že letos.

Začetek trženja državne domene aprila 2005 je dvignil kar nekaj prahu v slovenskem medijskem prostoru, saj so se obetali veliki posli. Odprle so se nove poslovne priložnosti. Registrarji so zrasli kot gobe po dežju.

Število veljavnih domen .si v posameznih letih

Kdo je lahko registrar

Dejstvo, da je zraslo toliko gob, pa ni posledica velikosti trga. Arnes se je odločil, da ne bo postavljal visokih kriterijev za pridobitev licence registrarja. Med pogoji, kot so obstoječa spletna stran na domeni .si, uspešno opravljen preprost preizkus tehničnega znanja in nekaj birokratskih zahtev, je moral vsak registrar zagotoviti še vsaj sto registracij oz. podaljšanj domen na leto. S tem elegantnim pristopom je nacionalni skrbnik prepustil selekcijo trgu in se izognil marsikateremu negodovanju. Da pa ne bi postal žrtev lastne iznajdljivosti ob propadu nesposobnih registrarjev, je uvedel še predplačniški sistem za vodenje seznama domen. Tako mora vsak registrar plačati avans, iz katerega se črpajo sredstva za vsako zakupljeno domeno. Arnes je za svoje storitve postavil enotno tarifo, končna cena zakupa domene z dodanim posrednikovim deležem se je izoblikovala po tržnih načelih.

11. marca 2005 je bilo objavljenih prvih sedem registrarjev, ob poteku zadnjih še brezplačno registriranih domen 6. junija 2005 pa je bil trg že malodane zasičen. Trenutno je seznam registrarjev dolg 108 vrstic. Iz števila spletnih domen .si (glej grafikon) lahko razberemo, da le z dejavnostjo registrarja ni mogoče lagodno živeti. Tako med registrarji najdemo podjetja, ki se ukvarjajo še s ponujanjem spletnega gostovanja, trženjem dostopa do spleta, trgovino, izdelavo spletnih strani, programskimi rešitvami itd. Večinoma v ponudbi slovenskih registrarjev najdemo tudi tuje, splošno dostopne domene .com, .net, .org, precej sveže .eu in druge.

Vsako leto je na novo registrirano lepo število novih domen .si. In to kljub temu da fizičnim osebam še ni dovoljena registracija.

Izbira domene

Registrarji omogočajo hkratno vodenje več domen z enim uporabniškim geslom. Za podjetja je to zelo prijazno.

Izbira vrhnje domene je odvisna od omejitev, ki jih postavlja skrbnik domene. Omejitve .si smo že opisali, poznamo pa tudi omejitve za nekatere generične domene (.gov je rezervirana za ameriške vladne strani, .aero za globalne letalske prevoznike itd.). Popolnoma proste so, denimo, .com, .org, .net in .info, čeprav so bile prvotno namenjene določenim skupinam spletnih uporabnikov.

Prvo nižjenivojsko domeno je smiselno izbrati tako, da bodisi vsebuje ime podjetja, blagovno znamko ali dejavnost, saj to pripomore k razvrščanju zadetkov spletnega iskalnika. Velike večine klikov so deležna ravno spletna mesta, ki se znajdejo med prvimi zadetki iskanja. Kratko in smiselno domeno si je tudi laže zapomniti.

Najpogostejša težava, ki je še toliko bolj očitna pri najbolj razširjenih domenah, je zasedenost. Najstarejše generične domene .com, .net in .org so bile uvedene že davnega leta 1985, zato je "pametna" izbira dokaj težka. Velja preveriti vse sprejemljive in primerne vrhnje domene. Tako je, denimo, monitor.si že zasedena domena. Prav tako monitor.com in monitor.net, domeno monitor.org pa je še mogoče registrirati.

Izbira registrarja

Pravzaprav so edina nastavitev, ki jo moramo vpisati ob splavitvi na novo kupljene domene, strežniki DNS, pri katerih morajo biti vpisani naslovi naših strežnikov. Pri tem registrarji ponavadi prijazno pomagajo.

Ker je delo registrarja razmeroma nezahtevno in praviloma njegove storitve potrebujemo le enkrat na leto, so razlike v kakovosti opravljene storitve majhne. Še najpomembnejša je njegova odzivnost v primeru menjave naslova za spletno stran uporabljenega strežnika in zanesljivost pri vsakoletnem podaljšanju domene. In obveščanje o slednjem.

Če spletne strani ne bomo postavili v lastnem strežniku, naročimo pri ponudnikih tudi spletno gostovanje. Kot je bilo že omenjeno, številna podjetja, ki se ukvarjajo s spletnimi storitvami, ponujajo hkratno gostovanje in registracijo domen. Zato je z uporabnikovega stališča najpreprosteje, da obe storitvi naroči hkrati. Zaradi velike konkurence se v ponudbi pogosto najdejo paketi storitev, ki ponudijo še dodatne ugodnosti.

Tretji kriterij je seveda cena. Praviloma so generične (tuje) domene cenejše kot .si, katere nakup pa je za podjetja, ki se osredotočajo na slovenski trg, kljub vsemu smiseln, saj se je v obdobju, ko je bila brezplačna, zelo udomačila med domačimi uporabniki spleta.

Da bi bila izbira registrarja vsaj nekoliko lažja, smo veliko večino slovenskih ponudnikov zbrali v tabeli. Preverili smo cene in dodatno ponudbo, med katero smo na posebno mesto uvrstili možnost spletnega gostovanja.

Če se odločimo za generične domene, lahko za svojega registrarja izberemo podjetje v tujini. Ponudba je seveda pestra, vsebuje tudi druge spletne storitve z gostovanjem vred. Cene se gibljejo nekako od 5,50 evra navzgor. Vendar velja biti pazljiv pri registrarjih z najnižjimi cenami, saj se lahko kaj hitro opečemo. Pri težavah je namreč največ vredna odzivnost registrarja. Lahko pa se celo zgodi, da našo domeno dodeli drugi stranki ali je celo sploh ne registrira. Ali so morebitne težave ob reševanju tehničnih težav in sporov vredne dokaj majhnih cenovnih razlik, pa boste precenili sami.

Vrednost domen

Ko je domena registrirana, je v lasti naročnika. In če je "posrečena", je lahko vredna zajeten kup denarja. Doslej najdražji prenos je doživela porn.com, ki je stala kar devet milijonov dolarjev in pol. Okrog precej sorodne domene sex.com pa se bijeta pravna spora, saj je bila s prevaro odtujena lastniku. Na udaru sta tako registrar kot tudi prevarant.

Da bi se izognili prodajam domen, so bili v tujini spisani zakoni, ki dajejo podjetjem pravico do prevzema domen z njihovim imenom oz. imeni njihovih blagovnih znamk, čeprav je domena že registrirana. Ti zakoni niso le pomagali velikim podjetjem, temveč so jim dali še dodatno moč, da so v nekaterih primerih odvzeli lastnikom tudi popolnoma pravilno in brez slabih namenov registrirane domene.

Za domenske spore nismo imuni niti Slovenci. Ob sprostitvi trga domen oz. uvedbi registrarjev je kar nekaj posameznikov videlo priložnost tudi v nekoliko bolj umazani igri. Arnes je to predvidel in uvedel t. i. pravila postopka alternativnega reševanja domenskih sporov ter ustanovil razsodišče. Doslej je bilo razrešenih petnajst sporov. Med zanimivejše spada spor med Google Inc. in spletnim registrarjem, ki je domeno google.si registriral v prvih sekundah po sprostitvi trga in prehitel s strani Googla najetega posrednika. O lasti domene je takoj po elektronski pošti obvestil ameriško podjetje, to pa se je obrnilo na Arnesovo razsodišče. Odločilo je v njihov prid, čeprav je registrar trdil, da je želel le dokazati svojo tehnično podkovanost in domeno ponuditi Googlu brez kakršnegakoli namena izsiljevanja.

Upanje na neposredno prodajo domene ni edina z domenami povezana oblika zaslužkarstva. Spletna stran pridobi na vrednosti s svojo obiskanostjo in lahko posledično trži dražji oglasni prostor. Številne spletne strani izkoriščajo pogosto vtipkane nize v svojih domenah in celo take, ki se zanašajo na pogoste tipkarske ali slovnične napake. Še nevarnejše so domene, ki se trudijo čim bolj posnemati že obstoječe, z namenom zavajanja obiskovalca oz. pridobivanja osebnih podatkov in gesel s t. i. internetnim ribarjenjem (phishing).

Glavni strežnik DNS

Iz imena bi sklepali, da je glavni strežnik le en sam, pa jih je v resnici trinajst. A tudi ta podatek ne drži popolnoma, saj nekatere sestavlja več fizičnih enot, ki so celo na različnih krajih in so pogosto zaradi varnosti podvojene. Njihova glavna naloga je, da glede na zgornjenivojsko domeno določijo, kateri DNS naj nadaljuje prevajanje domene v točen naslov strežnika, kjer je iskana spletna stran.

Da bi razbremenili strežnike, brskalniki uporabljajo vmesno pomnjenje že zahtevanih prevodov, a to ne zmanjša pomembnosti njihove vloge, zaradi katere so bili že večkrat tarča programskih napadov, a ti k sreči doslej niso občutljivo prizadeli delovanja svetovnega spleta.

Lokacije glavnih strežnikov DNS

Ponesrečene domene

Zaradi omejitev pri sestavi domene je prihajalo do, milo rečeno, ponesrečenih izborov domen. Nekatere so se zares zgodile nenamenoma, druge so same sebi namen. Tako je spletna stran z zbirko umetnikov in njihovih zastopnikov z nazivom Who Represent izbrala whorerepresent.com, združenje terapevtov therapistfinder.com, italijansko podjetje, ki se ukvarja z električnimi generatorji, pa si je nekaj časa lastilo domeno powergenitalia.com.

Nekaj številk

Trenutno je registriranih 72.030.416 .com, 10.659.956 .net in 6.384.488 .org domen. Spletnih strani s končnico .si je 51.176.

Nekaj koristnih povezav

Seznam celotne množice registrarjev si lahko ogledate na:

www.arnes.si/cgi-bin/spisek-registrarjev.pl

Zasedenost domen lahko preverite kar na Arnesovem sistemu Whois:

http://www.arnes.si/whois.html

Domeno .si lahko registrirajo pravni subjekti s sedežem v Sloveniji in mednarodne organizacije, katerih članica je tudi Slovenija. Sprememba pravilnika, ki bo omogočala nakup domene .si tudi za fizične osebe s slovenskim državljanstvom, naj bi začela veljati že letos.

Začetek trženja državne domene aprila 2005 je dvignil kar nekaj prahu v slovenskem medijskem prostoru, saj so se obetali veliki posli. Odprle so se nove poslovne priložnosti. Registrarji so zrasli kot gobe po dežju.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki