Praktica DCZ 4.4

Po obliki Practica DCZ 4.4 še najbolj spominja na Olympusove digitalne Mju, le da je ohišje večje od teh in izdelano iz plastike. Po zasnovi je aparat namenjen manj zahtevnim in manj veščim uporabnikom, ki se bodo zanašali predvsem na avtomatiko, saj je možnosti ročnega nastavljanja malo. Izmed šestih predhodnih nastavitev je mogoče izbrati temperaturo bele, osvetlitev je mogoče popravljati med -2 in +2EV v korakih po 1/2EV, časa ali zaslonke pa ni mogoče določiti ročno.

Objektiv omogoča trikratno optično povečavo - od 35 do 105 milimetrov (v ekvivalentu leica). Svetlobna jakost je za digitalni fotoaparat dokaj povprečna in sega med še solidnih 2,9 pri širokem kotu do dokaj skromnih 4,8 ob največji povečavi. Ostriti zna od vsega 5 cm naprej, v makro načinu pa je omejen na točno 10 cm razdalje od objektiva. Ostrenje zna biti še posebej v slabi svetlobi dokaj nenatančno in tudi počasno. Tipalo izkorišča malo manj kakor štiri milijone svetlobnih elementov, poleg ločljivosti 2304 × 1728 pa zna slike zapisati v pomnilnik tudi s programsko povečano ločljivostjo 2848 × 2136 pik. Pomnilnika ima v osnovni izvedbi 16 MB. Ta je vgrajen v samo napravo, zmogljivost Praktice pa lahko povečamo z dodatnimi karticami SD/MMC. Barvni zaslon LCD je precej velik, slika na njem pa dokaj povprečna in pri močni svetlobi slabo vidna. Poleg tega je zaslon precej natlačen z velikimi grafičnimi elementi, ki zmanjšujejo preglednost. Optičnega iskala aparat nima.

Zakup člankov