Poceni telefon Umidigi - leto dni pozneje
Naprav, ki jih preizkušamo, nimamo izposojenih dlje kot kakšen teden, zato vseh pomanjkljivosti ne moremo ugotoviti. Povsem drugače pa je, ko – tudi iz radovednosti – kupiš napravo zase in jo leto dni vsakodnevno uporabljaš. Če jo ob nakupu bralcem javno pohvališ, je edino pošteno leto dni pozneje pogledati, kako se je obnesla.
Po nakupu kitajskega telefona, o čemer sem pisal, so vprašanja deževala. Kitajski proizvajalec Umidigi je tudi v domovini neznan, hkrati pa za četrtino cene obljublja isto kot veliki. Nekatere je zanimalo, kje ga kupiti, večino pa, kako se obnese.
Naštevanje pomanjkljivosti – da, ima jih – bi dalo vtis, da je z njim vse narobe. Tudi po enem letu je telefon enako hiter in odziven, aplikacije delujejo brez zatikanja, težav z iskanjem omrežja ni. Za povprečnega uporabnika, kamor se prištevam, je povsem spodoben.
Prvi resen preizkus se je zgodil po enem mesecu, ko mi je zgrmel po kamnitih stopnicah. Strahoma sem ga pobral in ugotovil – da je počila plastična zaščita zaslona. Od takrat je bilo srečanj s tlemi še več, škode pa nobene.
Že prvi dan pa sem ugotovil, da telefon nima ledice za obvestila. To je moteče, ni pa katastrofa (in ni edini takšen). Da so lahko telefoni zelo poceni, morajo proizvajalci varčevati. Kaj je zanič na tem telefonu? Čitalnika prstnih odtisov bolje, da ne bi bilo. Skoraj noben dan v prvem poskusu ni zmogel razpoznati odtisa. Ponavadi je šlo v drugo, še raje v tretje. Po pol leta se je zgodilo, da je povsem umrl, rešitev pa je bila bizarna. Ni pomagal ponovni zagon, temveč se je morala baterija povsem izprazniti, potem pa je oživel.
Fotoaparat … Res je, na papirju se 48 milijonov pik sliši odlično in tudi na majhnem zaslonu telefona so posnetki videti odlični, toda dobesedno na papirju, torej natisnjene, pa so fotografije oddaljenih kadrov slabe, zamegljene. Bližnji posnetki so odlični, oddaljeni pa ne.
Še najbolj nenavadna pomanjkljivost pa je zamujanje ure, zaradi česar sem skoraj zamudil vlak. Telefon v vsakem trenutku ve, koliko je ura – alarmi in budilke so točni, aplikacije poznajo točen čas, na zaklenjenem zaslonu vedno piše pravilen čas, toda zaradi meni neznanih vzrokov ura, ki jo odklenjeni Android prikazuje levo zgoraj, ob naključnih trenutkih zaostaja. Včasih minute, drugič ure. Čim sem telefon zaklenil, je bila na začetnem zaslonu pravilno prikazana ura, po odklepu spet včasih da in včasih ne. Razlog torej ne more biti v omrežnem času, ampak je težava programska. Google odgovora ni našel, dopisovanje s kitajskim proizvajalcem pa ni vodilo nikamor.
Bi ga kupil še enkrat? Da. Bi ga priporočil slehernemu nezahtevnemu uporabniku? Če lahko kdaj preživi dan brez telefona in ima nekoga, ki bo v primeru težav reševal situacijo, da.
Tako je bilo vse leto in s telefonom sva postala, tako sem mislil, dobra znanca brez skrivnosti in presenečenj. Potem pa … Neko jutro je bil mrtev. Prazna baterija. Hm, zvečer je bil še poln. Po polnjenju je bil vzrok očiten – boot loop. Telefon se je sredi vsakega zagona ponovno zagnal. Kopánje po internetu je pokazalo, da je Umidigi naredil oddaljeno nadgradnjo (OTA update), ki je očitna šla narobe. Zagon v varnem načinu, brisanje cachea (iz recoveryja) in celo tovarniška ponastavitev (factory reset) niso rešili ničesar. Seveda ga bi bil lahko poslal proizvajalcu v okviru garancije, a stvari so toliko zabavnejše, če jih popraviš sam …
Na spletnem forumu proizvajalca sem našel program SP Flash, ki lahko MediaTekove čipe ponovno prepiše. Z interneta sem potegnil originalno sliko sistema (ROM) za moj model in jo zapekel. Rezultat? Nič. Toda ta program ponuja tri možnosti zapisa, a vsi strogo odsvetujejo formatiranje čipa. Ker pa nič drugega ni delovalo, sem izbral to – in onemel. Telefon je resda vstal od mrtvih, popolnoma pobrisan, a je imel na zaslonu velik rdeč napis v kitajščini, ki v prevodu pomeni neaktiviran in je bil nad vsemi aplikacijami! Še večje presenečenje je bil pogled v nastavitve, saj sta se številki IMEI spremenili v 111111111111111 in 122222222222222. Telefon je sicer normalno deloval, le čitalnik prstnih odtisov je umrl. Kaj se je zgodilo?!
Obstajata dve particiji, tee in nvram, ki se nikoli ne smeta pobrisati, ker so tam tudi Googlovi certifikati. Če ju pobrišemo, se deaktivira čitalnik prstnih odtisov, izgubimo številke IMEI, dobimo rdeči napis itd. K sreči obstaja program SN Writer, ki prek USB omogoča zapis poljubnih(!) številk IMEI in obnovitev certifikatov. Za delovanje je treba v hosts vpisati neki kitajski IP (nekdo ni ustrezno registriral domene, ki jo program potrebuje) pa gre. In telefon spet normalno deluje. Le čitalnika prstnih odtisov mi še ni uspelo ponovno usposobiti, ker mi mora proizvajalec poslati posebno datoteko s ključi. To pa naredi neki Ben z uradnega foruma, ki mu je treba poslati 15 dolarjev prek PayPala …
Zadnji incident je star en teden. Telefon nenadoma ni prepoznal kartice SIM. Najprej občasno, kmalu čedalje pogosteje. Poskusil sem fizično – prepihovanje reže, čiščenje kartice, podstavitev kartice s koščkom papirja za boljši stik. Nič. Hm, sliši se kot programska težava. Brisanje cachea? Nič. Tovarniška ponastavitev? Nič. Sveža namestitev ROM? Nič. Joj, kaj pa če … Vstavil sem drugo kartico SIM in delovala je. Tudi kartice SIM umirajo. Lahko bi se bil tega spomnil prej! Nizkocenovni operater mi je kar po telefonu v 15 minutah prevezal račun na novo številko (vedel sem PUK) in brez dokazovanja povrnil stroške nakupe nove kartice. Pohvalno.
Umidigi za zdaj še zadovoljno prede. Bi ga kupil še enkrat? Da. Bi ga priporočil slehernemu nezahtevnemu uporabniku? Če lahko kdaj preživi dan brez telefona in ima nekoga, ki bo v primeru težav reševal situacijo, da.
