Objavljeno: 26.2.2008 00:56 | Monitor Februar 2008

Pisma bralcev: februar 2008

Linux v računalniku za splet

Prebral sem članek Računalnik za splet v zadnji številki Monitorja in v njem opazil eno veliko pomanjkljivost, in to na področju operacijskih sistemov.

Omenjena sta samo Microsoft Windows XP in Vista. Kaj pa Linux? Še posebej pri računalnikih za splet je Linux povsem konkurenčen Microsoftu, če ga celo ne prekaša.

Edina pomanjkljivost, če to sploh je, je ta, da na Linuxu ne moremo zaganjati Internet Explorerja (seveda če ne upoštevamo Wine) in da se določene strani ne odprejo, oziroma se nepravilno prikažejo.

V ceni za najcenejšo in srednjo konfiguracijo ni omenjena cena za operacijski sistem. Zakaj ne? Ali namigujete, naj si sami doma naložijo piratsko verzijo XP ali pa Vista? Če pa jo kupijo, to v najcenejši konfiguraciji prinese skoraj še enkrat toliko (okrog 150 evrov), da sploh ne omenjam protivirusnega programa, ki je za brskanje z Windows in Internet Explorerjem skoraj obvezen.

Sama namestitev operacijskega sistema doma pa, recimo, za kak Ubuntu sploh ni nič bolj zahtevna od Windows. Pri komponentah, ki ste jih uporabili, tudi gonilniki za Linux niso problem, saj so na trgu že toliko časa, da jih najverjetneje Linux že samodejno prepozna ob namestitvi, tako kot Windows.

Zato menim, da bi bilo pravilno, ko bi v prihodnje pri take vrste člankih upoštevali tudi ceno operacijskega sistema, prednosti in slabosti posameznega operacijskega sistema pri določenih konfiguracijah in to, da se omeni tudi kak drug operacijski sistem, najmanj še Linux in Mac Os X, ne pa samo Microsoft Windows.

Najcenejša konfiguracija 200 evrov da, a samo na Linuxu, nikakor pa ne v Windows, če upoštevamo še ceno operacijskega sistema.

Boštjan

Ker je celoten članek namenjen uporabnikom začetnikom in premagovanju strahu pred naložbo v računalnik - ta je bila še pred leti pravi bav-bav - smo se v njem osredotočili predvsem na strojno sestavo. Operacijski sistem smo omenili le v dveh kontekstih - prvič, ker ta determinira strojne zahteve računalnika in, drugič, pri cenovni primerjavi obeh namiznih sistemov s prenosniki, kjer je zapisano, navajam: "Opozoriti pa velja, da imajo prenosniki večinoma že prednaložen kak operacijski sistem, ki tudi stane." Spet pa ga vsi v naši primerjalni tabeli niso imeli in tudi prednaloženi sistemi so bili tako različni, da bi članek samo zapletli, če bi se spuščali še na to področje.

Sistema v končno ceno namenoma nismo všteli tudi zato, ker se je pri uporabniku začetniku potem težko ustaviti. Potemtakem bi mu morali svetovati še nakup katerega od pisarniških paketov, denimo vsaj za poštnega odjemalca in, kot pravite sami, antivirus. Nakup zato, ker brezplačne rešitve pri nas niso tako razširjene, kot se morda zdi.

Uporabnik začetnik se bo namreč na začetku spopadal s številnimi težavami in ovirami, za katere bo pomoč primoran iskati v svoji okolici. Ta pa je krepko zaznamovana s plačljivimi, da ne rečemo Microsoftovimi izdelki. Po statistiki Monitorjeve spletne strani uporablja Okna 94,94 % uporabnikov. Zanje lahko mirno rečemo, da so t. i. "poweruserji" in še med njimi je odstotek linuksarjev komaj 2,69 %. Na Mladinini spletni strani, kjer se zbira manj tehnična populacija, je razmerje 97,6 : 0,99.

Uporabnik začetnik bi torej med sosedi in sorodniki moral praktično z lučjo iskati nekoga, ki bi mu povrnil kako skrito menujsko vrstico.

Po našem tihem mnenju so za takega uporabnika najprimernejši OS Okna XP, ki so razmeroma poceni (ne 150 evrov, temveč 80 evrov). Prav zato nismo namigovali na morebitno nezakonito namestitev.

Če pozorno berete našo revijo, v njej redno promoviramo brezplačno programsko opremo in jo primerjamo s plačljivimi alternativami.

Televizorji LCD so slabši od CRT!

Nikakor ne morem razumeti ljudi, ki zdaj kupujejo televizorje LCD. Še manj razumem strokovnjake, kot ste vi, ki pišejo teste in razglabljajo o podrobnostih, kot so kontrast, odzivnost itd., pri čemer mižijo na levo oko, ko gledajo popolnoma popačeno in slabo sliko, ki jo LCD TV daje v primerjavi s klasičnim CRT. Prav neverjetno.

Tega res ne razumem, saj lahko vsak, ki ima monitor LCD ali pa notes, to ugotovi. Če predvaja npr. film v predvajalniku v razmerju 1 : 1 (npr. Real Player 100 %), je slika nepopačena in popolnoma v redu, če pa izbere ves zaslon, ko predvajalnik raztegne sliko, postane ta popačena (sence ob robovih, ostrina pade na nič itd.) in negledljiva.

Pa ne bi bralcem vsaj na kratko razložili, da ima LCD TV več pik, kot jih ima slika, ki jo običajno predvaja, in jo zato raztegne čez ves zaslon in s tem popači. In da bo slika LCD zasijala v vsej lepoti šele, ko bo imela prikazana slika ustrezno število pik, to pa se bo zgodilo oz. se dogaja pri HDTV.

Vi pa ob tako popačeni sliki, ki je še najbolj podobna zmazku, razglabljate o kakovosti slike LCD. Zelo duhovito in zavajajoče za javnost. Ali morda podpirate zabavno industrijo, ki tako vsiljuje novo strojno opremo?

Zdaj so glavni slogani velikih ravno "pixel-for-pixel match", ki jih HDTV ponuja. Kot laika me ob tem zanima, zakaj ne naredijo LCD TV s PAL ločljivostjo (720 x 486 pik) in bo perfektni "pixel-match"! Ali pa, zakaj obstoječi LCD ne omogočajo prikaza 1 : 1 s sicer manjšo sliko na zaslonu? Morda marketing za prihajajočo HDTV?

Ob tem je seveda treba primerjavo s CRT delati ob neobdelani sliki (npr. ostrina =0), če govorimo o 100 Hz CRT, sicer gornje ne drži popolnoma.

Marjan

Res je, če v televizor LCD gledate od blizu, boste razočarani, saj bo zelo natančno videti prav vsako piko, iz katere je sestavljena slika. Oz. v primeru posnetka PAL celo vsak skupek pik, ki je potreben za sestavo ene pike iz posnetka. Na klasičnih televizorjih jih ne, enostavno zato, ker je slika vsaj nekoliko bolj analogna oz. neostra. Če pa se ogleda lotite z dovolj velike razdalje, kot je tudi priporočeno, je slika vendarle dovolj dobra. Res je tudi, da bi bila še boljša, če bi bil zaslon ločljivosti PAL, a takih zaslonov pač ne bomo (več) dočakali. Prej bomo dočakali programe v ločljivosti FullHD.

Ne gre pa pozabiti, da imajo današnji ploski televizorji druge prednosti - varčnost s prostorom, varčnost z energijo in, ne nazadnje, možnost izbire tudi zelo velikih formatov.

Stran s smeški!

Vaš naročnik sem že kar nekaj časa in vsak mesec znova z veseljem preberem revijo. Me pa zadnje čase motijo določene stvari v vašem slogu pisanja. K pisanju tega pisma me je še posebej vzpodbudilo pismo bralke, ki se je pritoževala na prepogosto uporabo navednic. Z njo sem se strinjal že med branjem pisma in si mislil, da poleg tega uporabljate tudi preveč t. i. smeškotov, ki v tiskano revijo po mojem mnenju nikakor ne spadajo. In glej ga zlomka, ko pridem do vašega odgovora, je v njem zopet smeško. Mislim, da ni nobene potrebe po vrivanju smeškotov med tekst (še posebno ne v članke, ki naj bi bili strokovni), ker smo bralci dovolj sposobni, da iz konteksta vidimo, kdaj pišete v šali in kdaj zares.

Upam, da vaše pisanje v nadaljnjem ne bo doseglo sloga pisanja po internetnih forumih. Poleg tega bi vas opozoril tudi na pogosto rabo (...) in besede le-te, čemur bi se lahko v strokovni reviji poskusili izogniti.

Tilen

Sam menim, da smeško tu in tam nič ne škodi. Nasprotno,  v sicer resno revijo vnaša nekoliko več sproščenosti, enako kot "sočni izrazi", katere je pohvalila bralka v spodaj omenjenem pismu bralcev. Se pa strinjam, da jih ne sme biti preveč.

V zadnji številki jih je (na 112 straneh/500.000 znakih) natanko pet. Od tega sta dva v pismih bralcev in dva v (mojem) mnenju Proetcontra.

 Vseeno hvala za dobronamerno kritiko. Trudili se bomo, da smeškov vendarle ne bo toliko kot v internetnih forumih.

 

Matjaž Klančar

odgovorni urednik

AMD ali Intel?

Mi lahko, če seveda utegnete, poveste, kakšna je razlika med Amd Turion x 2 in Core 2 Duo ? Za katerega bi se vi odločili?

Žan

Core 2 je v vseh pogledih hitrejši procesor, povrh za delovanje porabi manj električne energije.

Asusov Eee PC

Kako ločljivost 800 × 480 pik "te igračke" vpliva na odprtokodne programe, recimo za: basic, pascal, OOo, C/ C++ itd? Ima njegov nameščeni Xandros Linux še kakšne omejitve?

Želel bi si narediti nekaj pomožnih programov z enim izmed zgoraj navedenih programskih jezikov v Linuxu, kot ogrodje pri delu na velikem računalniku.

Branko

Xandros na EEE PCju nima omejitev, saj imamo tudi v prilagojenem uporabniškem vmesniku možnost, da zaženemo konzolo in takoj so nam na voljo vsa orodja, kot bi jih imeli pri "običajnem" računalniku. Ločljivost 800 × 480 pik za linuxna grafična okolja ni problem, saj smo preizkusili tako KDE kot Gnome, ki delujeta brez težav. Še največ težav je pri brskanju po spletu, saj smo pri straneh, ki so namenjene zaslonom s širino 1024 pik (takih je precej), za to, da vidimo vso vsebino, telovadili z drsnikom. Če vam Xandros ne ustreza, lahko namestite tudi Ubuntu ali Debian (najbolj navdušeni so v računalnik namestili celo MacOS X).
EEE PC ima v spletu sicer že živahno skupnost, uporabniki računalnika pa so v dobrem mesecu, odkar je na voljo, na njem preizkusili že praktično vse.

Nekaj strani, ki jih priporočamo:
http://asuseeehacks.blogspot.com
http://eeepcworld.wordpress.com
http://www.eeehackers.com
http://www.eeeuser.com

(predvsem na slednji strani v Wikiju najdete kup tako strojnih kot programskih nasvetov)

Drugačen Monitorjev DVD

Naročen sem na revijo Monitor z DVD. V januarski številki DVD je samo nekaj malega programov, ki se nanašajo na Adobova orodja, drugih programov pa ni. Zanima me, ali je prišlo do napake, ali je ta številka izjema oziroma ali bo zdaj vsebina programov okrnjena.

Iztok

Kot smo zapisali v uvodniku k prvi plošči za leto 2008, bomo Monitorjeve plošče odslej izmenično izdajali v dveh oblikah. Prva, ki ste ji priča tokrat, bo namesto množice manjših orodij vsebovala manjše število programov, ki zasedajo večje pomnilniške zmogljivosti.

Gre predvsem za profesionalna orodja, ki so praviloma zelo zmogljiva, zato zahtevajo tudi zmogljive sistemske vire. Tokrat smo vam ponudili šopek profesionalnih orodij programske hiše Adobe.

Vsaka druga plošča pa bo sestavljena podobno kot dosedanje, torej bo na njej pestra ponudba najrazličnejših programov, večji poudarek pa bo na eni izmed skupin orodij.

Dodajanje grafične kartice v prenosnik

Imam prenosni računalnik, ki ima integrirano grafično kartico. Zanima me, ali bi lahko vanj dodal novo grafično kartico.

Rok

Če ima prenosnik grafično kartico že na matični plošči, je zelo malo verjetno, da ima tudi razširitveno mesto za dodatno grafično kartico.

Za razliko od namiznih modelov, pri katerih je to vedno mogoče.

Linux namesto Oken

Kateri Linux je najprimernejši za začetnika?

To pomeni, da je na oko soroden/podoben Oknom in da ima dovolj dobro zbirko gonilnikov?

Dare

Priporočamo Linux Mint.

Gre za Linux, ki je enak Ubuntuju (ki je že sam po sebi nasploh prijazen), le da ima dodano podporo "neodprtim" stvarem, od MP3jev do flasha.

Enomesečna zamuda

Takole pišete v vašem spletu: "Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj". Imam vtis, da slednje ne drži. V decembrski številki Monitorja imate še vedno na prvem mestu star model fotoaparata Samsung S1050, ki se ga ne dobi več. Vsaj v Euro Foto, ki zastopa Samsung v Sloveniji oz. v njihovi trgovini Foto Bobnar trdijo, da je tako.

Zanima me torej, kdaj bo nov test fotoaparatov, da bom(o) vedel(i), kateri "kompaktnik" se najbolj splača kupiti.

Tomaž

Težava je v tem, da za naše informacije v spletu to drži z enomesečno zamudo.

Aktualna številka Monitorja je namreč že januarska in tam modela S1050 ni več, vendar bo ta informacija v spletu na voljo šele ob izidu naslednje številke.

Torej zdaj ;)

Datoteke na disku videorekorderja?

V zadnji številki revije Monitor ste testirali snemalnike DVD. Odločam se za nakup in me zanima, ali se pri Sonijevem modelu 750 lahko prek USB na disk prenaša tudi večje datoteke in filme ali samo datoteke JPEG. Tega podatka ne najdem nikjer.

Ludvik

Na žalost zmore Sony RDR-HX750 prek vmesnika USB na disk prenesti le slikovne (JPG) in glasbene (MP3) datoteke. Namenjen je torej bolj za priklop digitalnih fotoaparatov in predvajalnikov MP3 in ne toliko za priklop podatkovnega ključa USB. Na USB lahko priključite tudi katerikoli tiskalnik PictBridge in fotografije natisnete.

Kako naj se lotim texa?

Imam program miktex2.5 in textpad 4.9, ki ju moram imeti za obdelavo podatkov iz določenih formatov v druge pri študiju matematike. Vse sem lepo namestil in naredil, kot je treba, vendar noče delovati.

Res mi ni jasno?

Matjaž

Pisanje besedil v texu načeloma deluje tako:

- v navadno besedilo (za to uporabite npr. textpad) vpišete besedilo in tex ukaze, s katerimi oblikujete to besedilo (in npr. formule);

- poženete prevajalnik tex (miktex), ki naredi končno postscriptno datoteko oz. postavljeno besedilo;

- to datoteko si lahko s posebnim programom pogledate na zaslonu ali jo natisnete.

Če želite v besedilu kaj spremeniti, ponovite zgornji postopek od začetka.

Kateri tiskalnik?

Odločam se za nakup večnamenske naprave. Zanimam se predvsem za modela Canon Pixma 610 in HP Photosmart C6280:

Prioritete so kakovost natisnjenih fotografij, cena povprečne tiskane strani (besedilo) in (povprečna) cena na tiskano barvno fotografijo 10 × 15 cm. Seveda ne gre zanemariti tudi drugih lastnosti (kakovost branja, kvarljivost ...).

Kaj svetujete? Prosil bi za komentar.

Benjamin Ambrož

Kakovost izpisa je pri obeh tiskalnikih med boljšimi, sploh pri tisku na svetleči (oziroma foto) papir. Rahlo je v prednosti Canonov model, pri katerem so predvsem barve za odtenek pravilnejše. Tudi pri ceni izpisa se malce bolje odnese Pixma 610, ena stran besedila velja 12 centov (pri HP 22 centov), cena barvne strani pa je pri obeh skoraj enaka (pri Canonu 36 centov, pri HP 35).

Cene fotografij računamo le pri namenskih foto tiskalnikih.

Kakovost optičnega branja je pri obeh dobra, ni bistvenih razlik. O pokvarljivosti pa težko kaj rečemo, saj se to izkaže šele po daljši rabi, mi pa se s tiskalnikom ukvarjamo le nekaj dni. Bistvenih razlik po našem mnenju ne bi smelo biti.

Torej, med omenjenima napravama bi priporočali Canonov model, ki je v rahli prednosti tako po kakovosti kot po ceni izpisa.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji