Objavljeno: 26.10.2021 | Avtor: Dominik Cigala | Monitor November 2021

PHP - Prava pot je vedno preprosta

PHP je priljubljen programski jezik, ki na strani strežnika kljub številnim in glasnim kritikom poganja dinamične spletne vsebine že več kot 26 let. Kot drugi mnogi uspešni izumi je nastal kot stranski izdelek pri reševanju specifičnega problema. Srečnež, ki se je spotaknil obenj, sliši na ime Rasmus Lerdorf.

Dansko-kanadski programer Rasmus Lerdorf je želel na spletno stran postaviti svoj življenjepis in hkrati zajemati podatke o obiskovalcih. Rodil se je skriptni jezik PHP.

Rasmus Lerdorf se je leta 1968 rodil na otoku Disko na Grenlandiji. Ko je bil star tri leta, se je z družino preselil na Dansko, pri 15 pa v Kanado, kjer je leta 1988 končal šolo King City Secondary School in se vpisal na univerzo Waterloo. Po diplomi se je ukvarjal z relacijskimi zbirkami podatkov, medtem ko je z drugimi programerji iskal pot do hitrejšega in učinkovitejšega interneta. Med njimi je prevladovalo mnenje, da izdelava spletnih strani zahteva preveč časa. Glavni krivci za potrato so bili programski jeziki, med njimi C in Perl. Lerdorf je napisal nekaj programov CGI (Common Gateway Interface), ki bi zamenjali Perlove skripte na njegovi osebni spletni strani. Z njimi je želel prikazati svoj življenjepis in hkrati zajemati podatke o obiskovalcih.

Ključ uspeha programskega jezika PHP leži v preprostem dodajanju kode obstoječi spletni strani.

V času ko je Lerdorf pisal skripte za svojo zbirko orodij, je bil ustvarjalcem spletnih strani na voljo le en način prikaza spletnih strani z dinamično vsebino. S skriptami CGI so spletni mojstri spreminjali vsebino glede na obiskovalca in mu omogočili interakcijo s spletiščem. Zelo priljubljen način je bila vseprisotna knjiga gostov, ob pomoči katere so obiskovalci spletnega naslova objavljali komentarje. Osrednja razlika med PHP in Perlom je bila v zmožnosti dodajanja programske kode v spletni jezik HTML, kar je povsem predrugačilo razvoj spletnih strani. Namesto da bi ustvarjalci pisali spletne programe, ki bi skrbeli za prikaz spletne strani in hkrati za dinamiko vsebine, so ob pomoči PHP lahko najprej naredili statično spletno stran in šele nato vanjo »všili« delčke kode, ki so jo kasneje dinamično spreminjali.

Pristop programskih orodij Personal Home Page Tools (PHP Tools), ki so luč sveta ugledala 8. 6. 1995, se je izkazal za zadetek v polno. Čeprav je sprva Lerdorf načrtoval PHP kot programski vmesnik za programiranje s C, je po številnih zahtevah za dodajanje novih parametrov pri klicanju njegovih orodij hitro uvidel, da nihče ne želi pisati C-kode. Razvoj je šel v drugo smer. Spletne strani običajno niso imele veliko dinamičnih vsebin, največkrat zgolj že omenjeno knjigo gostov ali obrazec za pošiljanje elektronske pošte, zato je bil PHP kot nalašč za dodajanje dinamike natančno tam, kjer je bila v HTML vstavljena koda. Z večjo priljubljenostjo so se množile tudi zahteve po dodatni funkcionalnosti. PHP je rasel in se sčasoma iz zbirke orodij prelevil v čisto pravi programski jezik. Največja prednost jezika je postala kmalu njegova največja težava.

Programski jezik PHP je zelo ranljiv, a pred najpogostejšimi napadi, kakršen je SQL Injection, se danes že lahko uspešno obranimo.

Enostavnost, dostopnost in popustljivost jezika so dopuščale, da so se programiranja spletnih strani lotevali razvijalci najrazličnejših zmožnosti in znanj, zato se je na spletu pojavilo precej kot špageti razvlečene kode. Mala dinamična spletna stran se je hitro razvila v večji spletni projekt, ki je nehote podedoval vse slabosti na poti razvoja. Koda PHP je postala tarča nepridipravov, ki so jo zlahka izkoriščali za svoje nečedne namene. Med bolj znanimi ranljivostmi je vrivanje SQL, kjer so razvijalci vnos iz spletnega obrazca vstavili neposredno v ukaz SQL. Ko so zlikovci to ugotovili, je bilo precej veselo. Prek spletnih form se je zvrstilo ogromno napadov na strežnike po svetu.

PHP, kakršnega poznamo danes, je soustvarjalo ogromno različnih programerjev, a redki med njimi so tako pomembni kot Zeev Suraski in Andi Gutmans (na sliki).

Leta 1997 sta Izraelca Andi Gutmans in Zeev Suraski opravila temeljito prenovo programskega jezika PHP s številnimi zmožnostmi, ki jih uporabljamo še danes. S ciljem, da bi bil jezik pripravljen na razvoj spletne trgovine, izide različica PHP 3.0. Delo nadaljujeta do različice PHP 4, ki vključuje prevajalnik in izvajalno okolje Zend Engine. Druga različica pogona Zend Engine krasi PHP 5, ki izide julija 2004. Skriptni jezik PHP se na tej točki razvoja že premika k objektnemu programiranju, ima izboljšano upravljanje napak ter razume XML.

Izdelava zahtevnejše spletne aplikacije s programskim jezikom PHP je bila na začetku prava katastrofa. Programiranje, kjer je v središču prikaz spletne strani in je brez pravega načina, ki bi ločil vsebino od poslovne logike, je bilo, milo rečeno, neurejeno. Nastala sta dva tabora uporabnikov. Na eni strani so bili razvijalci, ki so PHP uporabljali, kot je bil zamišljen, na drugi programerji, ki so ga sicer posvojili, a ga prikrojili tako, da je bila raba podobna drugim programskim jezikom. Ta tabor je PHP usmeril na pot objektnega programiranja. Pojavila so se zelo dobra programska ogrodja, osnovana na drugih jezikih, ki pa jim je manjkala največja prednost izvornega PHP – preprostost.

Svojo različico programskega jezika PHP uporablja tudi največje družabno omrežje na svetu Facebook. Reče se ji HHVM.

PHP je lažji od Perla in cenejši od ASP. Gre za odprtokodni izdelek, ki je neodvisen od izbrane platforme, saj teče na večini kolikor toliko razširjenih računalniških sistemov. PHP je še danes ena izmed gonilnih sil spleta, saj poganja več kot dve milijardi spletnih strani in teče na več kot desetih milijonih strežnikov. V njem je spisane 80 odstotkov vse spletne logike na strežniški strani. PHP uporabljajo sleherna spletna stran na platformi Wordpress in številni spletni velikani, na primer Facebook in Wikipedija. Uporabljajo ga tudi gostitelji spletnih strani, nadvse priljubljeno je upravljanje podatkovne zbirke MySQL phpMyAdmin.

Rasmus Lerdorf se je ustalil na spletni tržnici Etsy. Še vedno je vpet v dogajanje okoli svojega otroka s kratico PHP.

Rasmus Lerdorf je še vedno vpet v usmerjanje svojega naključnega programskega jezika, četudi je za njim občudovanja vredna kariera. Leta 2000 se je pridružil podjetju Linuxcare Inc., od koder je čez dobro leto presedlal k Yahooju. Pri spletnem velikanu je ostal sedem let. Leta 2010 je bil zaposlen kot svetovalec pri zagonskih projektih WePay in Room 77, nakar se je ustalil na spletni tržnici Etsy. Programer, ki ima raje, da mu rečejo inženir, sebe ne šteje za posebnega. Priznava, da je povprečen računalnikar, ki v osnovi sploh ne mara kode. Kljub temu je nesporno, da je njegova vizija pomagala programskemu jeziku, ki mu po vseh pravilih ne bi smelo uspeti, do svetovne slave. Pa četudi po spletu številnih naključij, ki so se povezala v trdo celoto. Kot vedno v primeru res prelomnih stvari oziroma projektov.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HC1qqZaCLXM

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji