Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Marec 2015 | Teme: NAS

Omrežne novosti

O strežnikih NAS smo že veliko pisali, tokrat smo se podali tudi v izdelavo lastne rešitve. Ob tem smo preverili, kaj trenutno ponujajo izdelovalci manj zahtevnim domačim uporabnikom.

Majhne namenske naprave NAS ponujajo kar nekaj prednosti v primerjavi z namensko sestavljenim računalnikom. Prva prednost je seveda hitrost in enostavnost namestitve. Vse izmed preizkušenih naprav imajo čarovnik, ki nas vodi čez osnovno nastavitev, za postavitev povprečne naprave tako potrebujemo kakih petnajst minut. K temu lahko prištejemo še približno pol ure igranja z različnimi nastavitvami in možnostmi, a to seveda ni obvezno. Ob morebitnih težavah so v spletu na voljo tudi podrobnejša navodila, forumi in kup spletnih strani, na katerih lahko poiščemo odgovore na vprašanja.

A verjamemo, da večina uporabnikov ne bo potrebovalo pomoči, saj so vmesniki v zadnjih letih pri praktično vseh izdelovalcih odlični. So lepi in pregledni, kljub temu pa imamo na voljo presenetljivo veliko funkcionalnosti. Število teh se sicer močno razlikuje med različnimi modeli, to je praviloma vezano na ceno, nekoliko pa tudi na izdelovalca. Nekateri, denimo Qnap, Synology in Asustor, ponujajo več razširljivosti prek dodatnih aplikacij, drugi, recimo D-Link in Buffalo, pa merita predvsem na lažjo rabo. Vsi pa pokrivajo največkrat želene možnosti.

Prednost teh naprav je tudi v njihovi velikosti, tišini in majhni porabi energije. Po velikosti so primerljive z dvema zunanjima diskoma, če ju postavimo drugega ob drugem. Sami bomo težko sestavili tako majhno napravo z dvema diskoma, še najbliže bi prišli z uporabo kakega Raspberry Pi. Porabijo tudi malo energije, po naših preizkusih se poraba dvigne do okoli dvajset vatov ob višjih obremenitvah (torej sredi pisanja). So pa načeloma tudi dovolj tihe, sploh tiste, ki imajo nekoliko večje ventilatorje (ti se lahko vrtijo počasneje kot manjši) oziroma dobro oblikovana ohišja, ki uspešno odvajajo toploto, ki jo ustvarjajo diski in elektronika.

Tokrat smo opravili najmanjši tak preizkus doslej, saj je od zadnjega minilo le dobrega pol leta. Izdelovalci nove naprave predstavljajo približno na leto dni, a se ta tempo upočasnjuje. V zadnjih nekaj letih namreč opažamo, da so tudi cenejše naprave NAS že povsem dovolj hitre za povprečnega uporabnika. Povedano drugače, danes že težko najdemo res počasno napravo. Razlike sicer so, a pridejo do izraza pri zahtevnejših opravilih, denimo več sočasnih uporabnikih in poganjanju veliko aplikacij na napravah.

Na preizkus smo uvrstili le po eno napravo vsakega izmed šestih izdelovalcev. Pod drobnogled smo vzeli le naprave, ki imajo prostor za dva diska in so namenjene domačim uporabnikom. Kot vedno smo izmerili hitrost pisanja in branja par velikih datotek (konkretno slike DVDjev v obliki datotek .iso) ter kopico manjših (nekaj tisoč slik v formatu .jpg). Za preizkus smo uporabili računalnik s pogonom SSD – klasični diski so lahko že ozko grlo, sploh počasnejši diski v prenosnikih.

Seveda smo pregledali tudi programsko opremo, ta je, kot rečeno, pri vseh napravah nadvse prijazna in enostavna za uporabo, nimamo več opravka s počasnimi spletnimi vmesniki, ki bi spominjali na tiste iz najcenejših usmerjevalnikov.

Pri hitrosti se je sicer najbolje izkazal Qnapov model TS-251. To niti ne preseneča, saj ima razmeroma hiter procesor in največ pomnilnika. Drugi so si med seboj zelo podobni, le Thecusov N2310 je na praktično vseh preizkusih najpočasnejši. Največ odstopanj je pokazal D-Linkov DNS-327L, ki se je dobro izkazal pri branju velikih datotek, a je bil slabši pri drugih treh meritvah. Seveda je hitrost odvisna tudi od uporabljenih diskov v NASih, tokrat smo uporabili WDjeva diska serije Red, namenjena rabi prav v teh napravah (diska je posodilo podjetje Xenon-Forte). Za te diske pri izdelovalcu trdijo, da imajo manjšo možnost napak, podobne diske sicer ponujajo tudi drugi izdelovalci, v zadnjem letu so po ceni postali povsem primerljivi z navadnimi diski drugih serij.

Qnapov model je tudi najbolje opremljen z vmesniki. Vsi imajo seveda gigabitni omrežni vmesnik, TS-251 je bil tokrat edini, ki je imel dva (z njima lahko dosežemo višje hitrosti ali pa rabita za nemoteno delovanje ob odpovedi enega od njiju). Najmanj vmesnikov je imel model podjetja Buffalo, TeraStation 1200, na njem je na voljo le en USB 2.0 na zadnji strani. D-Linkov DNS-327L ponuja prav tako en vmesnik USB, a ponuja hitrost standarda USB 3.0. Thecusov N2310 in Synologyjev DS-215j oba ponujata en vmesnik USB 3.0 in enega USB 2.0, Asustorjev AS-202T in Qnapov TS-251 pa ponujata po dva USB 2.0 in dva USB 3.0.

Zanimivo, da ima slednji tudi izhod HDMI. To smo na nekaterih napravah že videli, prek njega lahko neposredno na NAS priključimo televizor in predvajamo filme. TS-251 uporablja vmesnik XBMC (na voljo je tudi znani Plex), predvaja lahko filme v ločljivosti do FullHD (torej 1920 × 1080). Filme lahko prekodira v realnem času, lahko pa naredimo to vnaprej, a bomo imeli pač dve datoteki za isti film.

Vse naprave imajo vgrajeno tudi podporo standardu DLNA, prek katerega lahko druge naprave (televizorji, večnamenski predvajalniki, tablice, telefoni itd.) predvajajo video, slike in glasbo. Pri tem je predvajanje sicer odvisno od naprave, ki je na drugi strani, torej odjemalca, na splošno pa kar dobro deluje in ga ni pretežko nastaviti oziroma uporabljati.

Pri vmesnikih so šli izdelovalci v dve skrajnosti. Na eni strani so Synology, Qnap in Asustor, ti vsi ponujajo vmesnike, ki znotraj brskalnika delujejo kot virtualno (oziroma oddaljeno) namizje. Tako so različne funkcionalnosti na voljo kot posamezni programi (nadzorna plošča, brskalnik datotek, program za prenos prek Bittorrenta itd.), katerih okna lahko premikamo, jih imamo hkrati odprta na namizju itd. Ti imajo tudi kar veliko dodatnih aplikacij, ki jih lahko prenesemo prek spleta in z njimi po želji razširimo delovanje naprave. Te so dobrodošle predvsem tistim, ki bi se radi z napravo še kaj igrali, saj omogočajo res veliko dodatnih možnosti (recimo postavitev kakega Wikija, pa strežnika Joomla, strežnika za elektronsko pošto itd.).

Zelo zanimiva je možnost Qnapove naprave, ki omogoča, da na njej ženemo prave virtualne naprave (!). To dosežemo prek dodatne aplikacije, žal pa moramo za to vgraditi več pomnilnika, saj zahteva vsaj 2 GB, naprava pa ima vgrajen 1 GB. To lahko opravimo sami z nekaj vijačenja, naprava uporablja pomnilnik enake velikosti kot prenosniki, podpira do 8 GB. V praksi torej tega nismo preizkusili, a se nam zdi izredno zanimiva funkcionalnost. Podpira tudi uvoz (in izvoz) obstoječih virtualnih naprav iz drugih okolij, denimo priljubljeni VMWare. Kakšne resne zmogljivosti sicer ne moremo pričakovati (za to lahko sicer posežemo višje po zmogljivostni in cenovni lestvici), a nas je možnost prijetno presenetila.

Pri vmesnikih pa so nekoliko drugačno smer začrtali preostali trije, torej Buffalo, D-Link in Thecus, ti imajo bolj klasične spletne vmesnike, ki sicer ponujajo nekoliko manj možnosti za razširitev zmogljivosti, a so toliko enostavnejši za rabo. Še vedno imajo vključene vse najpomembnejše funkcije, a tistim, ki se radi kaj več igrajo, priporočamo napravo enega izmed prej omenjenih izdelovalcev. Najenostavnejši postopek nastavitve (z najmanj dela in vprašanji) ima Buffalo, pri njih je sicer že tradicionalna prednost to, da prodajajo naprave z že vgrajenimi diski. To bo dobrodošlo pri nekoliko manj veščih uporabnikih oziroma tistih, ki bi radi napravo čim prej spravili v pogon.    

Tokrat sicer nismo podelili zlatega Monitorja, saj smo si ogledali razmeroma malo naprav, obenem pa je težko pokazati eno, ki bi zadostovala širokemu naboru potreb. Zahtevnejšim uporabnikom bi svetovali nakup Qnapove TS-251, ki tokrat ponuja veliko vmesnikov, izhod HDMI (in neposredno predvajanje videa), razširljivost prek dodatnih aplikacij in dobre hitrosti. Je pa tudi najdražja med preizkušenimi napravami (če upoštevamo, da ima Buffalo že všteta tudi dva diska). Tesno za petami sta mu Synologyjev DS-215j in Asustorjev AS-202T, vsaj po hitrostih in funkcionalnosti. Sta sicer nekoliko bolj omejena, s tem, da ponuja Asustor nekoliko boljše razmerje med ceno in zmogljivostjo. Druge pa lahko priporočamo vsem, ki bi si želeli enostavno, a učinkovito napravo po dovolj ugodni ceni. Pri tem je še najpreprostejši Buffalo, sploh ker se ni treba ukvarjati z nakupom in vgradnjo diskov – ima pa zato le en vmesnik USB, pa še to le USB 2.0. 

Tabela z rezultati [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HC1qqZaCLXM

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji