Oblak je temelj digitalne preobrazbe
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Računalništvo v oblaku ni več zgolj tehnološki izraz, temveč pojem, ki definira način, kako danes živimo, delamo, poslujemo. Kaj sploh je računalniški oblak? Strežnik v podatkovnem centru? Računalnik nekoga drugega? Pri računalništvu v oblaku gre v osnovi za model dostopa do računalniških virov prek interneta. Namesto da podjetje postavi lastne strežnike in infrastrukturo, najame storitve od ponudnika oblaka. Te lahko vključujejo shranjevanje podatkov, strežnike za njihovo obdelavo, zbirke podatkov, analitiko, umetno inteligenco, razvojna okolja, varnostne storitve in še marsikaj drugega. Ključna prednost? Plačilo po (u)porabi. Skalabilnost. Oddaljeni dostop. In stalna nadgradljivost – za katero skrbi ponudnik in ne stranka/uporabnik.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Računalništvo v oblaku ni več zgolj tehnološki izraz, temveč pojem, ki definira način, kako danes živimo, delamo, poslujemo. Kaj sploh je računalniški oblak? Strežnik v podatkovnem centru? Računalnik nekoga drugega? Pri računalništvu v oblaku gre v osnovi za model dostopa do računalniških virov prek interneta. Namesto da podjetje postavi lastne strežnike in infrastrukturo, najame storitve od ponudnika oblaka. Te lahko vključujejo shranjevanje podatkov, strežnike za njihovo obdelavo, zbirke podatkov, analitiko, umetno inteligenco, razvojna okolja, varnostne storitve in še marsikaj drugega. Ključna prednost? Plačilo po (u)porabi. Skalabilnost. Oddaljeni dostop. In stalna nadgradljivost – za katero skrbi ponudnik in ne stranka/uporabnik.
Tlakovanje temeljev za digitalne imperije
Začetki računalništva v oblaku so bili skromni. Dropbox in podobne storitve so uporabnikom ponudile enostaven način shranjevanja datotek in njihovo sinhronizacijo med napravami, vendar je bil to le prvi korak. Kmalu so se pojavili ponudniki, kot so Amazon Web Services (AWS), Microsoft Azure in Google Cloud Platform (GCP), ki so podjetjem omogočili gradnjo precej bolj kompleksnih poslovnih aplikacij, in to brez lastnih podatkovnih centrov. AWS je danes vodilni ponudnik storitev računalništva v oblaku in ta segment celo predstavlja ključni vir prihodkov Amazonovega imperija. Prav na njegovi infrastrukturi so zrasla številna druga podjetja, celo digitalni imperiji, kot so Airbnb, Netflix, Spotify in podobni.
Danes se digitalna preobrazba podjetij začne v oblaku. Ta namreč pomeni več kot zgolj zamenjavo papirnih dokumentov z elektronskimi. Gre za popolno spremembo načina dela, razmišljanja in upravljanja. Oblak je tu ključnega pomena, saj podjetjem omogoča hitro testiranje in razvoj novih rešitev, boljše sodelovanje med oddelki in partnerji ter izjemno prilagodljivost spremembam na trgu – tudi če ne gre vse po načrtih, se lahko virtualni strežnik preprosto ugasne ali odpove naročnina na to ali ono storitev. Brez glavobola, kaj bomo zdaj s stvarmi, ki smo jih (za)kupili.
Prehod iz kapitalnih izdatkov v operativne podjetjem omogoča znatno zmanjšanje stroškov. Tradicionalni pristop je namreč zahteval velika vlaganja v strojno opremo, licence, prostorske zmogljivosti in kadre. Oblačne storitve omogočajo model plačila po uporabi – podjetja plačujejo le za vire, ki jih dejansko uporabljajo. To ni zgolj računovodska ugodnost, ampak pomeni tudi bistveno hitrejšo pot od ideje do končnega produkta. Raziskava podjetja Flexera iz lanskega leta ugotavlja, da kar 78 odstotkov podjetij poroča o zmanjšanju IT-stroškov po prehodu v oblak, 61 odstotkov jih navaja večjo hitrost razvoja aplikacij, več kot polovica (53 odstotkov) pa poroča o boljši poslovni agilnosti. Podatki Gartnerjeve raziskave iz lanskega leta kažejo, da podjetja v povprečju z uporabo oblaka v prvih treh letih zmanjšajo stroške IT za 20–40 odstotkov. Oblak se torej v praksi obnese.
Varnost: nekoč dvom, danes prednost
Čeprav je bila varnost sprva največja skrb podjetij pri prehodu v oblak, se je ta percepcija v zadnjih letih obrnila. Vlaganja ponudnikov oblačnih storitev v varnostne ukrepe (šifriranje, večnivojsko preverjanje, sistemi za zaznavanje anomalij) pogosto presegajo možnosti posameznih podjetij. Poleg tega so danes v ospredju tudi regulatorne skladnosti – od GDPR prek NIS2 in DORA –, ki jih oblačne platforme že privzeto podpirajo in tako podjetjem močno olajšajo delo, saj ponudniki storitev iz oblaka in skrbniki podatkovnih centrov premorejo bistveno več varnostnih strokovnjakov kot povprečno podjetje. Je oblak absolutno varen? Verjetno ne, je pa zagotovo bistveno varnejši od IKT-okolja, ki ga premore povprečno podjetje.
Oblak ni eden, oblakov je več
Prihodnost računalništva v oblaku je vsekakor v t. i. večoblačnih (angl. multi-cloud) in hibridnih okoljih, kjer podjetja kombinirajo storitve različnih ponudnikov ter združujejo oblak z lokalno infrastrukturo. Prav tako je v porastu računalništvo na robu, kjer se obdelava podatkov izvaja bliže viru njihovega nastanka, kar zmanjšuje zakasnitve in omogoča nove scenarije rabe IT-rešitev.
Imajo pa večoblačna okolja svoje izzive. Mnoga podjetja, ki so sprejela večoblačno arhitekturo, imajo težave s povezovanjem med ponudniki. Prav pomanjkanje združljivosti in povezljivosti med (vsemi) oblačnimi okolji lahko upočasni uvajanje oblaka v poslovna okolja, pri čemer analitsko podjetje Gartner napoveduje, da več kot polovica podjetij do leta 2029 ne bo dosegla pričakovanih rezultatov iz svojih večoblačnih implementacij. Podjetjem zato priporoča, da se opredelijo konkretni primeri uporabe in načrtujejo razpršene aplikacije ter podatki, ki bi lahko imeli koristi od modela razporeditve in obdelave med različnimi oblaki. To omogoča deljenje in usklajevanje delovnih obremenitev med različnimi oblačnimi platformami ter različnimi lokalnimi in kolokacijskimi strežniki.
Hitra rast podatkovnih bremen
Zakaj bi sploh kdo rabil več kot en (dober) oblak? Predvsem zato, ker zahtevnejša podjetja težko dobijo vse pod eno streho oziroma pri enem ponudniku. To je bilo očitno že v času uvajanja rešitev s področja poslovne analitike in obveščanja, izziv pa se je še poglobil z vzponom tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja, ki dajeta najboljše rezultate takrat, kadar »premetavata« res ogromne količine podatkov. V središču poplave obdelave podatkov so t. i. hiper podatkovni centri, ki bodo spodbudili spremembo v načinu dodeljevanja računalniških virov. Gartner napoveduje, da bo do leta 2029 polovica računalniških virov v oblaku namenjena delovnim obremenitvam umetne inteligence, kar je znatno več kot danes, ko je ta delež manjši od 10 odstotkov. Napovedano petkratno povečanje obremenitev v oblaku je jasen znak za podjetja, naj ocenijo, ali so njihovi podatkovni centri in strategije v oblaku pripravljeni na povečanje zahtev, ki jih prinašata umetna inteligenca in strojno učenje.
Podjetja v povprečju z uporabo oblaka v prvih treh letih zmanjšajo stroške IT za 20–40 odstotkov.
Digitalna suverenost
Uporaba umetne inteligence, zaostrovanje predpisov o varstvu zasebnosti in geopolitične napetosti spodbujajo povpraševanje po suverenih storitvah v oblaku. Podjetja bodo morala vse bolj(e) zaščititi podatke, infrastrukturo in kritične delovne obremenitve pred tujimi očmi in napadalci. Medtem ko ima danes strategijo digitalne suverenosti le redko katero podjetje, se utegne to kmalu spremeniti. A digitalna suverenost utegne močno vplivati tudi na oblačne storitve, če te ne bodo več prehajale državnih ali regijskih meja, zelo verjetno pa se bodo poslovni podatki zadrževali/hranili/obdelovali na kontinentu svojega nastanka.
Oblak in trajnost
Ponudniki storitev iz oblaka in uporabniki vedno bolj delijo odgovornost za trajnostno IT-infrastrukturo. To spodbujajo malodane vsi deležniki: regulatorji, vlagatelji in javno povpraševanje po večji usklajenosti med naložbami v tehnologijo in okoljskimi cilji. Ker delovne obremenitve umetne inteligence zahtevajo več energije, so podjetja pod pritiskom, da bolje razumejo, merijo in upravljajo vplive sodobnih tehnologij v oblaku na trajnost. A ekonomije obsega, napredna virtualizacija in specializacija vendarle pričajo o tem, da je najem storitev iz oblaka bolj trajnosten, kot če bi podjetja imela lastne IT-škatle in omare.
Industrijski oblaki
Čeprav so bile specializirane oblačne rešitve za posamezno industrijo oziroma panogo napovedane praktično skupaj z uvedbo računalništva v oblaku, prav veliko tovrstnih platform vendarle nismo dočakali. Še danes je očiten trend naraščanja povpraševanja po industrijskih platformah v oblaku, saj vedno več ponudnikov ponuja rešitve, ki so prilagojene vertikalam in tako pomagajo pri širitvi digitalnih pobud oziroma prehoda v oblak. Strokovnjaki podjetjem priporočajo, naj industrijske oblačne platforme obravnavajo kot strateški način za dodajanje novih zmogljivosti k svojemu širšemu IT-portfelju, ne pa kot popolno zamenjavo. Tako se podjetja lahko izognejo tehničnemu dolgu, spodbujajo inovativnost in poslovno vrednost. Do zdaj so bila predvsem različna proizvodna okolja precej skeptična do selitve IT-tehnologije za upravljanje proizvodnih okolij v oblak in so raje imela vse pri sebi.
Četrtina nezadovoljnih
Morajo pa se podjetja zavedati, da računalniški oblak ni magična tehnologija. Z rastjo obsega selitev (podjetij in poslovanja) v oblak narašča tudi nezadovoljstvo z njim. Vse implementacije pač niso uspešne. Nezadovoljnih je skoraj četrtina podjetij, celo zelo nezadovoljnih, kot pojasnjujejo strokovnjaki, pa je to predvsem zaradi nerealnih pričakovanj, neoptimalne implementacije in/ali nenadzorovanih stroškov. Da bi ostala konkurenčna, morajo podjetja imeti jasno strategijo za oblak in jo učinkovito izvajati.
A nekaj je jasno. Računalništvo v oblaku ni več zgolj orodje za IT-oddelke in njihov peskovnik za preizkušanje rešitev, temveč postaja strateški gradnik podjetij vseh velikosti in panog. Od optimizacije stroškov do pospeševanja inovacij in krepitve varnosti: oblak postaja digitalno ožilje sodobnega poslovanja. In kdor danes še ni v njem, tvega, da bo jutri ostal brez (digitalnega) kisika.
