Napadi pa se kar množijo ...

Napadi pa se kar množijo ...
Objavljeno: 27.8.2011 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Avgust 2011

Zdi se, da pravkar doživljamo nov val internetnih vdorov, ki so veliko bolj obsežni in po drugi strani tudi drznejši kot v preteklosti. Hekerji (nekdo je rekel, da bi jim morali reči krekerji) so družbo Sony spravili domala na kolena, po tem ko so ji vdrli v strežnike različnih storitev v različnih državah. Ameriški banki Citigroup so odtujili podatke o več kot 360.000 kreditnih karticah. Medtem se je razvedelo, da so vdrli tudi v strežnike Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ga je do nedavna vodil razvpiti Strauss-Khan. A je IMF o napadu molčal. V vseh teh primerih se je namreč razkrilo, da je bila stopnja varnosti daleč od tega, kar bi lahko pričakovali od družb, ki so tako velike in pomembne.

17. 6.

Medtem ko izdelovalci z vsakim dnevom predstavljajo nove in nove modele tabličnih računalnikov, pozorni analitiki opozarjajo tudi na drugo plat medalje. Poročilo publikacije DigiTimes navaja, da namerava kar nekaj izdelovalcev zmanjšati naložbe v nadaljnji razvoj, predvsem pa izdelavo tablic. Razlog pa ni zmanjšano povpraševanje s strani kupcev po tablicah, temveč domala absolutna prevlada družbe Apple. Edini, ki si mu je uspelo izboriti nekaj prostora pod soncem na tem področju, je Samsung, ki ima okoli 10 % trga. Poročila s Tajvana trdijo, da se skušajo manjši izdelovalci namesto na tablice zdaj osredotočiti na druga področja. Najzanimivejše je menda področje pametnih telefonov z zelo velikimi zasloni (več kot 4 palce).

14. 6.

Kar nekaj analitskih družb meni, da ima najboljše možnosti za resno konkurenco Applovemu iPadu velikan HP s svojo tablico TouchPad, ki temelji na operacijskem sistemu WebOS. Čeprav izdelek še ni na voljo, so ga nekateri imeli možnost že uporabljati in sodbe so po večini zelo dobre, celo navdušujoče. Obenem mnogi menijo, da uspeh TouchPada ni odvisen zgolj od same naprave, temveč tudi podpore za tuje in lastne spletne storitve, ki lahko platformi zvečajo priljubljenost. To pa je področje, na katerem HP v preteklosti ni bil najuspešnejši.

8. 6.

Microsoft v tekmi za kupce tabličnih računalnikov močno zamuja, morda je tudi zato razkrili vsaj uporabniški vmesnik, ki ga lahko pričakujemo z okoljem Windows 8. Nemara še bolj zanimiva pa je informacija, da Microsoft razmišlja o razvoju in trženju tabličnih računalnikov pod svojim imenom. Izdelovali naj bi jih sicer partnerji v Aziji, vendar bi bil celoten razvoj v rokah Microsofta. Če dobro razmislimo, je tak korak morda celo logičen. Apple namreč dobršen del uspeha pripisuje temu, da nadzoruje tako strojni kot programski razvoj iPadov, čeprav jih izdelujejo na Kitajskem. V ozadju je najbrž tudi velik apetit. Microsoft bi tako verjetno zaslužil precej več, kot če bi prodajal le programsko opremo za vgradnjo v izdelke drugih ponudnikov. Vprašanje pa je, ali zna narediti ta korak, postati in ostati uspešen, ter pri tem ne obrniti proti sebi dosedanjih partnerjev.

3. 6.

Ali ste vedeli, da ima Microsoft veljavno predkupno pravico za nakup družbe Nvidia? Informacija je prišla v javnost šele ob razkritju javno dostopnih borznih poročil. Po dogovoru ima velikan menda ekskluzivno pravico, da ponudi enako ceno in dobi prednost pri izbiri, če nekdo skuša odkupiti 30 % (trenutna vrednost okoli 3,4 milijarde dolarjev) ali večji delež delnic izdelovalca grafičnih čipov in, kar je morda še pomembneje, naborov za tablične računalnike. Če to združimo s prav tako komaj znano informacijo, da je Microsoft lani kupil od družbe ARM pravico za proizvodnjo procesorjev z istoimensko arhitekturo, postaja jasno, da v Redmondu kuhajo nekaj povsem novega, česar še nismo videli.

7. 6.

Mislite, da je igranje iger početje, povezano predvsem z mladimi? Napaka! Raziskava organizacije Entertainment Software Association kaže, da ima "povprečen" igralec iger kar 37 let in 12 let izkušenj na tem področju. Še bolj presenetljiv je podatek, da ženski del populacije igralcev (37 %) predstavlja večji odstotek od mladostnikov, ki imajo manj kot 17 % (13 %). Kar 29 % igralcev ima 50 let ali več. Halo? Zdi se, da so se "igrice" prijele določene generacije in ostajajo stalnica z njimi, medtem ko so se mlajši začeli ozirati drugam. Hm, predstavljate si čas čez nekaj desetletij, ko bodo igre igrali le še po domovih upokojencev. ?

13. 6.

Kljub nenehno padajočim rekordom v jabolčni deželi ni čisto vse v najboljšem redu. To znajo, recimo, povedati zaposleni v sicer priljubljenih trgovinah Apple, ki so zaradi slabih delovnih razmer nedavno ustanovili sindikat. Ustanovil ga 30-letni Cory Moll, ki trdi, da so zaposleni slabo plačani in pogosto deležni nepoštenih potez s strani delodajalca. Nekoliko so tudi prestrašeni, da bi se množično izpostavili. Ob tem je prišel na plan podatek, ki ga redko slišimo tako iskreno povedanega - Corry je plačan, preračunano, 9,63 EUR na uro. To na mesec pomeni slabih 1700 evrov bruto plače. Slabo? Dobro? V čast ali sramoto številki ena med podjetji ta hip? Presodite sami.

15. 6.

Nedavna raziskava družbe Ipsos kaže, da so potrošniki večinoma zmedeni, ko je govor o storitvah v oblaku. Ko so okoli tisoč odraslih Američanov povprašali o storitvah v oblaku, ki jih uporabljajo, so bili odgovori sila skromni - 22 % jih je navedlo, da je to elektronska pošta, 13 % uporablja fotografske storitve, 9 % glasbo in video, 8 % varnostne kopije in pomnilniški prostor, 9 % pisarniške programe oziroma storitve. Ko pa so iste ljudi vprašali, ali uporabljajo storitve točno določne tržne znamke (Google, Yahoo, Facebook), se je izkazalo, da v resnici storitve v oblaku uporablja več kot 90 % vprašanih. To kaže, da se mnogi sploh ne zavedajo, kje so podatki, ki jih uporabljajo. Lahko pa bi rekli tudi drugače - sam koncept storitev v oblakih je "meglen".

9. 6.

Že nekaj časa opozarjam, da se časi spreminjajo, in videti je, da nekateri koncepti "vse brezplačno" v internetu preprosto ne bodo več vzdržali. Znano je, da v ZDA kar nekaj velikih založnikov uvaja plačljiv dostop do vsebin, kljub posmehovanju tistih, ki pravijo, da bodo tako škodovali prav sebi. Mar res? Na Slovaškem je nedavno začel delovati projekt Piano, v katerega se je vključilo devet najbolj znanih časnikov, ki zdaj zahtevajo 2,90 evra na mesec za neomejen dostop do vsebin. Časopisi preprosto ne morejo več preživeti zgolj s skromnim številom oglasov. Zato so se združili v koalicijo. Če se bo za plačilo odločilo le 1,5 % bralcev, bo to prineslo 2 milijona evrov založnikom. Mnogi menijo, da je to način, kako bo v prihodnje mogoče priti do kakovostnih in novinarsko obdelanih informacij. No, čas bo pokazal, kdo ima prav.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki