Nadgradite svojo Gromsko ptico

Objavljeno: 2.10.2007 19:03 | Avtor: Peter Šepetavc | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2007

Mozillin Thunderbird med poštnimi odjemalci nima tolikšnega tržnega deleža, kot ga ima Firefox med spletnimi brskalniki. Program, ki je v osnovi "le" povprečen program za branje elektronske pošte, pa si z brskalnikom deli eno skupno lastnost: z dodatki lahko njegove zmogljivosti precej povečamo.

Mozillina paradna konja, Firefox in Thunderbird, sta že od samega začetka postregla z dobrodošlo zmogljivostjo - standardnim vmesnikom za dodatke, ki so jih spisali bodisi pri Mozilli, bodisi se je potrudil kakšen zunanji programer. Vmesnik je lepo dokumentiran, omejitev pa ni, tako da lahko bolj ali manj vsak, ki je vešč programiranja, poprime za svoje programersko orodje, spiše dodatek za lastnost, ki bi jo rad dodal v svoj brskalnik ali poštni odjemalec, in ga namesti v program. Ponudba že spisanih dodatkov je obsežna in pestra, med njimi pa najdemo tako dodatke, ki so na voljo kot samostojni programi (in so temu primerno zmogljivi), kot tudi take, pri katerih dodatek le spremeni videz ene ikone v orodni vrstici.

Dodatkov za Thunderbird je v spletu precej manj kot tistih za Firefox. Slednji je namreč med uporabniki precej bolj razširjen, poleg tega je spletni brskalnik v današnjih časih nekako najbolj uporabljan program v računalniku, zaradi česar se je več avtorjev lotilo izboljšav in dodatkov zanj. Kljub temu je ponudba dodatkov za Thunderbird pestra, obenem pa si z marsikaterim dodatkom olajšamo kakšno opravilo; na voljo imamo tudi vrsto dodatkov, s katerimi si bodo lahko pomagali tudi tisti, ki prisegajo tudi na samosvoj videz svojega programja.

Resnici na ljubo lahko večino dodatkov, ki so na voljo, povprečen uporabnik mirno preskoči: precej avtorjev je namreč sprogramiralo dodatek za kakšno obskurno lastnost, ki jo potrebuje le avtor in še zelo omejena skupina uporabnikov. Na drugi strani pa imamo dodatke, pri katerih se vprašamo, zakaj omenjena zmožnost ni že v samem programu, saj gre za lastnost, ki je več kot dobrodošla za večino uporabnikov programa.

Namestitev dodatkov je v Thunderbirdu nekoliko bolj zapletena kot v Firefoxu. Dodatki za oba programa so namreč na voljo v datotekah s končnico .xpi. To pomeni, da ob prenosu dodatka Firefox privzame, da gre za dodatek zanj, tako da kar začne z namestitvijo (ki je v primerih, da gre za dodatek, ki je namenjen tako Firefoxu kot Thunderbirdu, celo uspešna). Dodatke v Thunderbirdu najlaže namestimo tako, da v programu odpremo okno z razširitvami (najdemo ga na menuju Orodja/Tools), nato pa povezavo do dodatka z miško preprosto povlečemo v to okno in dodatek se bo po potrditvi s strani uporabnika začel nameščati. Po vnovičnem zagonu Thunderbirda nam je razširitev takoj na voljo.

Poglejmo, kateri dodatki si zaslužijo, da si jih pobliže ogledamo.

Mozilla Lightning

Poštni programi danes niso več samo preprosta orodja za prebiranje elektronske pošte, temveč poslovni programi tipa vse v enem, ki omogočajo tudi urejanje sestankov in stikov. Mozilla je pred leti začela projekt Mozilla Calendar, ki naj bi njihovo zbirko programov dopolnil še s koledarjem in orodjem za opomnike. Program je pod imenom Sunbird na voljo kot samostojen izdelek, za vse, ki uporabljajo Thunderbird, pa dodatek Mozilla Lightning ponuja še nekoliko več: ugnezdenje koledarja v poštni program in dodatne zmožnosti, ki jih prinaša omenjena povezava, kot so npr. pošiljanje vabil na sestanke po elektronski pošti in samodejno potrjevanje in vnos vabil v koledar.

Lightning se namesti v spodnji levi kot programa pod naše poštne račune. Mini pregled celotnega meseca imamo kar tam, medtem ko razčlenjen koledar vidimo ob kliku želenega datuma, ko se nam odpre velik celomesečni pregled. Pri izbiri pogleda na koledar smo zaenkrat omejeni na privzetega.

Lightning v osnovni različici ne omogoča hranjenja podatkov v strežniku, kot npr. to omogoča naveza Exchange/Outlook. Posebna različica Lightninga sicer podpira strežnike Sun Java System Calendar Server, vendar avtorji opozarjajo, da razvoj programa še poteka, tako da lahko pride pri komunikaciji med strežnikom in Lightningom tudi do napak.

V prihodnjih različicah avtorji obljubljajo izboljšano podporo e-poštnemu usklajevanju sestankov med več sodelujočimi, lažjo uporabo koledarja, boljšo podporo tiskanju koledarjev in možnost sinhronizacije z različnimi prenosnimi napravami, kot so ročni računalniki in mobilniki.

Enigmail

Po elektronski pošti dandanes pogosto pošiljamo tudi podatke, ki niso za vsake oči. Varnost naših poštnih sporočil (ki se v osnovi pošiljajo v besedilni obliki) precej povečamo, če sporočilo zakodiramo s šifrirnim ključem. Enigmail je dodatek, ki v Thunderbird doda vmesnik za preprosto šifriranje in dešifriranje sporočil ter omogoča tudi upravljanje šifrirnih ključev. Program kot šifrirni pogon uporablja GnuPG, odprtokodno različico šifrirnega programa PGP. GnuPG si moramo najprej ločeno prenesti in namestiti, saj je Enigmail le vmesnik, ki GnuPG podpre tudi v Thunderbirdu.

Enigmail v Thunderbird doda nov menu, na katerem so nam na voljo vse nastavitve in zmožnosti, ki jih program ponuja, v okno s posameznim sporočilom pa doda tudi dva gumba, s katerima sporočilo hitro šifriramo ali dešifriramo. Orodje za delo s ključi omogoča ustvarjanje novih ključev, izvoz in uvoz ključev v datoteko ter delo s pametnimi karticami. Gre za preprost in uporaben dodatek, ki bo zadovoljil tudi zahtevnejše uporabnike in poskrbel, da boste svojo korespondenco skrili pred nepoklicanimi.

GMailUI

Google je z GMailom takoj po splavitvi postal eden največjih ponudnikov spletnih poštnih računov. Srca uporabnikov si je pridobil z obilico pomnilniškega prostora, odličnim iskalnikom po sporočilih in preprostim uporabniškim vmesnikom, ki omogoča, da večino pogostejših opravil izvedemo s pritiskom na eno tipko. GMailUI ni, kot bi sklepali iz imena, vezan na vaš GMail račun, temveč v Thunderbirdu dokaj uspešno posnema način dela, ki smo se ga navadili pri delu z GMailom.

Program povzame večino lastnosti vmesnika, ki ga ponuja GMail. Tako se med sporočili sprehajamo s tipkama j in k, sporočila lahko arhiviramo v poljubno mapo s pritiskom na eno tipko, program pa nadgradi tudi okno za iskanje po sporočilih. To zdaj omogoča iste operatorje pri iskanju kot GMail, tako da lahko zelo natančno določimo, katera sporočila želimo imeti med rezultati iskanja. Program celo povzame Googlovo lastnost računala, tako da če v iskalno polje napišemo matematični izraz, nam ta vrne rezultat (in pri tem upošteva prednost množenja pred seštevanjem ter na primerna mesta "dopiše" oklepaje). Odličen program za vse, ki ste se navadili na način dela v GMailu, pa tudi za tiste, ki se bodo radi poigrali z naprednejšim iskanjem po sporočilih.

Contacts Sidebar

Imenik z naslovi je v Thunderbirdu nekoliko nerodno ločen od uporabniškega vmesnika v programu. Lahko ga imamo le v posebnem oknu ali v oknu med pisanjem novega sporočila. Contacts Sidebar nam imenik doda levo, pod poštne račune in nad koledar Lightning (če smo slednjega seveda namestili). Program omogoča hitro iskanje stikov ter ustvarjanje sporočil neposredno s seznama stikov, pri čemer kot naslovnika lahko seveda izberemo več ljudi s seznama, omogoča pa tudi pošiljanje vizitke stika z imenika v obliki priponke .vcf, ki se pripne poštnemu sporočilu. Contacts Sidebar nadomesti tudi seznam stikov v oknu z novim sporočilom, v primerjavi s privzetim prikazom stikov pa ponuja tudi zmogljivejše iskanje. Imenik s stiki se tako ugnezdi v program že v osnovno okno, prikaz pa lahko na hitro vklopimo in izklopimo s pritiskom na tipko F4, tako da ga lahko skrijemo, kadar je prostor na zaslonu omejen.

MoreColsForAddressBook

Osnovni prikaz podatkov v imeniku s stiki je dokaj omejen, saj večine podatkov ne moremo prikazati v oknu s seznamom stikov, temveč jih vidimo le, če kliknemo stik. MoreColsForAddressBook zmožnosti seznama stikov precej razširi: pri vsakem stiku lahko zdaj že na seznamu prikažemo vse podatke, ki jih imamo pri stiku zapisane. Program poleg tega omogoča tudi naprednejše shranjevanje in uvažanje stikov, pri čemer doda tudi podporo Outlookovim stikom .vcf, tako da lahko posamezne stike in sezname hitro uvozimo ali izvozimo iz datotek, namenjenih Outlooku. Gre za preprost in uporaben dodatek, ki imenik v Thunderbirdu iz preprostega pomočnika nadgradi v resno orodje za delo s stiki.

Sync Kolab

Razlika med Thunderbirdom in orodji za skupinsko delo je predvsem v tem, da je Thunderbird "le" program za delo z elektronsko pošto, medtem ko so zmogljivejša orodja celovite rešitve za delo v skupinah, pri čemer za vsem skupaj stoji tudi zmogljiv strežnik. Standard Kolab omogoča, da osnovne zmožnosti orodja za skupinsko delo omogoča kar strežnik IMAP. V navezi s strežnikom Kolab znajo odjemalci Kolab protokol IMAP izkoriščati za usklajevanje stikov in koledarja med različnimi uporabniki, že navaden strežnik IMAP pa odjemalcu Kolab omogoča shranjevanje stikov in opravil v koledarju. Gre za odprt standard, ki naj bi različnim odjemalcem Kolab omogočal preprosto usklajevanje med seboj.

Sync Kolab je nadgradnja, s katero Thunderbird postane odjemalec Kolab. Dodatek omogoča, da v strežniku IMAP ustvarimo mape za stike in zapise v koledarju in vanje potem shranjujemo podatke. Nastavitveni vmesnik je preprost in nastavljanje vzame vsega skupaj nekaj minut. Sync Kolab podpira Thunderbirdov seznam stikov, medtem ko je podpora koledarju in dodatku Lightning po oceni avtorjev 85-odstotna. V praksi se teh manjkajočih 15 odstotkov kaže kot občasne težave pri usklajevanju med strežnikom in koledarjem, tako da izdelek še ni zrel za resno rabo. Velja pa omeniti, da je pri usklajevanju stikov Sync Kolab med preizkusom deloval brez kakršnihkoli napak, tako da je tal del dodatka končan.

V prihodnje nameravajo avtorji dokončati podporo koledarju, omogočiti popolno izmenjavo sporočil, imenika in koledarja med različnimi odjemalci Kolab in podpreti samodejno usklajevanje s strežnikom IMAP ali Kolab.

Dictionary Switcher

Thunderbird ima vgrajen črkovalnik, ki poskrbi, da se pri pisanju sporočil izognemo pravopisnim napakam. Žal je vmesnik za delo s črkovalnikom nekoliko neroden in vsakič, ko hočemo spremeniti jezik črkovalnika, se moramo sprehoditi po nastavitvah programa. Dictionary Switcher se naseli v vrstico stanja okna za pisanje novega sporočila in omogoča, da hitro izberemo jezik, v katerem pišemo sporočilo, in tako preklopimo na pripadajoči črkovalnik. Program je majhen in preprost, deluje brezhibno, zmožnost, ki jo ponuja, pa spada med tiste, za katere večina uporabnikov meni, da bi jih moral ponujati že sam Thunderbird brez dodatkov.

Display Quota

Pri strežnikih IMAP, kjer tudi že prebrano pošto pustimo v strežniku, se pogosto dogaja, da ne vemo, koliko prostora imamo v strežniku sploh še na voljo. Večina strežnikov nas sicer opozori, ko presežemo neko vrednost zasedenega prostora (navadno 90 ali 95 odstotkov), redki pa omogočajo, da tudi sicer preverimo, koliko prostora nam zasedajo sporočila v strežniku. Dodatek Display Quota počne prav to: naseli se v vrstico stanja Thunderbirda in pri računih IMAP pokaže, koliko prostora imamo še na voljo v strežniku. Program deluje le s strežniki, ki podpirajo IMAP ukaz "getquota" (takih je večina). Preprost dodatek in še eden v vrsti tistih, katerih zmožnost bi pravzaprav morala biti sestavni del osnovnega Thunderbirda.

Update Notifier

Ob tako pestri paleti dodatkov, kot jih je na voljo za Mozilline programe, hitro izgubimo pregled nad tem, kateri dodatki so posodobljeni. Tako Firefox kot Thunderbird sicer omogočata samodejno nadgrajevanje dodatkov, a nove različice iščeta le ob zagonu programa. Za Thunderbird velja, da ga ima precej uporabnikov odprtega tudi po več dni, ne da bi ga znova zagnali. Update Notifier omogoča preprosto preverjanje, kateri dodatki so v spletu posodobljeni (preverja v rednih časovnih intervalih), novosti namesti in nas obenem opozarja, kdaj je treba program zagnati na novo, da se uveljavijo spremembe. Poleg nadzora nad različicami dodatkov je program uporaben tudi kot orodje za vnovični zagon programa, saj lahko Thunderbird ali Firefox zapremo in spet zaženemo z enim klikom.

CuteMenus

Za konec pa še dodatek, ki Thunderbirdu (in Firefoxu, saj deluje v vseh Mozillinih programih) sicer ne doda novih zmožnosti, a je vseeno uporaben in priljubljen. CuteMenus menujem v Mozillinih programih doda ikone. Nabor ikon je zelo velik in obsega ikone za vse ukaze na menujih programov in tudi vrsto ikon za ukaze na menujih, ki jih dodajo dodatki za Thunderbird ali Firefox. Nekateri so sicer proti takemu lišpanju programa, vendar smo ljudje vizualna bitja in oko hitreje prepozna sličico kot besedo (ne nazadnje zato pri uporabniških vmesnikih uporabljamo ikone). Ikone so iz paketa Crystal SVG in so bile v osnovi namenjene temi za namizje KDE, zaradi dovršenega videza pa so jih hitro posvojili tudi drugi razvijalci programov. CuteMenus omogoča, da manjkajoče ikone na menuje dodamo sami, z vsako novo različico (program se dokaj pogosto posodablja) pa je nabor že v osnovni različici bolj popoln.

***

Vsak uporabnik Mozillinih programov ima svoj seznam najljubših dodatkov, saj so merila za to, kateri dodatek je res uporaben, odvisna od tega, kaj bi uporabnik s programom rad počel in katere zmožnosti pogreša. Podrobnejši pogled razkrije, da je razvoj dodatkov pri Thunderbirdu počasnejši kot pri Firefoxu: dodatkov je manj, poleg tega pa je na voljo veliko več razvojnih različic kot dokončanih izdelkov z različico 1.0 ali več. Kljub temu se že marsikatera testna različica programa izkaže kot uporaben dodatek, ki Mozillinemu poštnemu odjemalcu doda natanko to, kar potrebujemo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki