Na meji profesionalnosti

Objavljeno: 28.4.2010 | Avtor: Žiga Četrtič | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: April 2010 | Teme: preizkus, foto, tiskalnik

Lončki kemikalij, vrečke praškov, plastične banjice, naprave čudnega videza in medel soj rdeče žarnice poznajo le redki fotografski navdušenci. Računalniški tiskalnik pa prav vsi. Domača izdelava fotografij še nikdar ni zahtevala tako malo truda in omogočala tako dobrih rezultatov.

S prehodom na digitalno zajemanje fotografije se je količina posnetih fotografij neznansko povečala. Nekoč je bil skoraj vsak pritisk na sprožilec plod temeljitega razmisleka o količini posnetkov trenutnega filma, preostalih dni do konca potovanja in prej posnetih fotografij s podobnimi motivi. Smo vse storili pravilno? Preosvetlili film, ujeli nasmeh? Bomo videli. Čez kak teden. Resnejši navdušenci niso tako varčevali s filmi in nekateri so se celo lotevali razmeroma zapletenega postopka razvijanja filmov in osvetljevanja negativov doma. A količina opreme, packanje s kemikalijami in potrebni čas je bil potencial tudi za kakšen zakonski prepir. Pa najsi bo zaradi umazanije in nerazumevanja ali pa navdušenja in neprevidnosti ob odpiranju vrat temnice ob nepravem času. Za povrh so bile tako razvite fotografije večinoma le črno-bele.

Otipljivost

Preostali smo se zanašali na storitve fotografskih studiev. A na koncu smo razvite fotografije razvrstili v albume in jih razkazovali sorodnikom, znancem in si jih kdaj pa kdaj ogledali tudi sami. Dojemanje fotografije, ki jo lahko vzamemo v roke in podamo drugim, se je močno zasidrala v našo podzavest. Zato si še danes izmed množice digitalnih posnetkov zaželimo nekatere odtisniti na papir. Z ugodnimi cenami tako kakovostne fotografske opreme kot tiska pa si lahko omislimo tudi večje povečave. Fotografski studii nam še vedno ponujajo veliko. Nas pa je tokrat zanimalo, kaj lahko postorimo doma. S foto tiskalniki, ki si jih lahko privošči že skorajda vsak.

Tehnologije domačega tiskanja

Čeprav poznamo več tehnologij tiskanja, je bitka za tisk fotografij skoraj odločena. Laserski tiskalniki se sicer izkažejo tako po hitrosti kot po ceni tiska besedil, za izpis fotografij pa zaenkrat še ne dosegajo dovolj dobrih rezultatov. Izpisi sublimacijskih tiskalnikov so le redko presegali velikost 10 × 15 cm in čeprav jih je še moč kupiti, se počasi umikajo s prodajnih polic. Brizgalni tiskalniki so namreč v zadnjih letih tako napredovali, da je sublimacijska tehnologija postala predraga.

A seveda niso vsi brizgalni tiskalniki enaki. Tehnološke razlike, kjer nekateri za prenos barvil uporabljajo termične reakcije drugi pa elektro-mehanske lastnosti piezo kristalov, na kakovost izpisa nimajo vpliva. Večje razlike so med uporabo klasičnih in pigmentnih oz. suspenzijskih barvil. Klasična barvila so večinoma raztopljena v vodi in se vpijajo v papir, zaradi česar pride do boljšega mešanja barv, a ne tako ostrih robov. Suspenzijska barvila pa se nanašajo na samo površino in zato ne pridejo v stik s kemikalijami v papirju, ki krajšajo življenjsko dobo odtisov. A tudi če ne počakamo desetletje ali več, med omenjenima barviloma opazimo razliko. Fotografije, natisnjene s pigmentnimi barvili, so zaradi specifičnih odbojev svetlobe nekoliko manj živih barv in tudi črnine niso tako črne, kot bi si želeli. Hkrati so zaradi površinskega nanosa fotografije občutljivejše za mehanske poškodbe, še posebej praske.

Najslabši vpliv na obstojnost natisnjenih fotografij ima izpostavljenost zraku in neposredni svetlobi, zlasti ultra vijoličnemu spektru. Prvo težavo uspešno reši okvirjanje pod steklom, drugo pa pravilna umestitev v prostor ali hramba v temi.

"Pogled na sveže nanesene in posušene kapljice običajnega barvila z elektronskim mikroskopom potrjuje stik barvil z vezivi papirja, katerega zgradba vpliva na obstojnost."

Velikost papirja

Prevladujoča velikost običajnih družinskih fotografij je 10 × 15 centimetrov in smo je vajeni še iz analognih časov. A omenjene mere od nastanka digitalnih fotoaparatov vnašajo zmedo. Ob zasnovi prvih digitalnih naprav za zajem slike so bile te namenjene predvsem tehnološkim navdušencem, saj je bila kakovost posnetka zelo uboga. Fotografije so se nalagale v računalnike in tudi prikazovale na računalniških zaslonih, ki so imeli razmerje stranic 4 : 3, za razliko od razmerja 3 : 2 fotografskega formata leica. Zato so imele razvite fotografije na levi in desni bel rob ali pa so bile obrezane. Razmerje stranic posnetih fotografij 4 : 3 s kompaktnih fotoaparatov se še vedno ohranja in le redke izjeme ponujajo kaj več, pri nekaterih modelih pa lahko sliko drugačne oblike zajemamo le pri zmanjšani ločljivosti. A medtem so se fotografski studii prilagodili in ponujajo ustreznejše oblike fotografij, kjer se obrezovanju povsem izognemo ali pa je manj drastično. Tipala zrcalno refleksnih fotoaparatov so razen Olympusovih ohranila klasična fotografska razmerja.

"Natisnemo si lahko tako fotografije za družinski album kot povečave za popestritev bivalnih prostorov. Ob uporabi škarij pa tudi fotografije za dokumente."

Upamo si trditi, da je razmerje 3 : 2 na pogled prijetnejše in naravnejše. Konec koncev smo bili v zadnjih nekaj letih priča tudi širjenju stranic računalniških zaslonov, saj naše vidno polje sega širše v vodoravni kot v navpični smeri.

V svetu papirja vlada povsem drug svet razmerij. Pravilo mednarodnega standarda ISO 216 narekuje, da se ob prepogibanju razmerje stranic ohranja, zato je 1:?2, to pa je pravzaprav kar blizu fotografskemu 3 : 2. A nekoliko obrezovanja bo kljub temu potrebnega. Bodisi fotografije bodisi papirja. Izdelovalci foto papirja za domačo rabo zato ponujajo različne velikosti, ki sledijo tako fotografskemu razmerju, zapovedim standarda ISO kot tudi drugim razmerjem. Eno takih je A3+ s stranicami 329 × 483 mm.

Možnosti izbire

Poglavitna razlika med tiskalniki je v velikosti izpisa. Na našem preizkusu sta se znašla dva tiskalnika A3+, ki sta namenjena tudi domači rabi. Nihče nam ne preprečuje, da si ne bi privoščili profesionalnih rešitev, a zaradi majhne količine velikih izpisov bomo težko upravičili visoke cene, hkrati pa je tisk besedila na pravih fotografskih tiskalnikih zaradi počasnosti in cene izpisa nesmiseln.

Glavnina izdelkov tako zmore brezrobi tisk do velikosti A4. Pogosto izdelovalci model tiskalnika nadgradijo v večfunkcijsko napravo, s čimer pridobimo še optični bralnik in bralnik pomnilniških kartic, v nekaterih primerih celo faks. Večje enote imajo dodaten predal za fotografski papir manjših velikosti, zato nam ni treba vedno menjavati pripravljenih podlag, kar je ob občasnem tiskanju priročno. Večina nam ponuja še tisk na optične nosilce in tisk neposredno z digitalnega fotoaparata ali pomnilniške kartice.

Več različnih barv naj bi pomenilo boljši izpis. In izkaže se, da je res tako. Teoretično potrebujemo za barvni tisk le tri barve: svetlo modro, vijolično in rumeno. Zaradi hitrejšega in boljšega izpisa besedil cenejši modeli premorejo še črno barvilo, medtem ko ga dražji uporabljajo za izpis sivin, najnaprednejši modeli pa si pomagajo tudi z dodatnimi sivimi barvili.

Razen najcenejšega tiskalnika s tokratnega preizkusa so imeli vsi predstavniki ločene kartuše posameznih barvil. Časi, ko smo morali ob le enem porabljenem barvilu zavreči preostanek drugih, so minili. A ko začnemo razmišljati o ceni izpisa, vse skupaj vendarle ni tako rožnato.

"Kakovost izpisa brizgalnikov je tako napredovala, da omogoča tudi tisk velikanskih povečav v majhnih serijah. Če ste nehali igrati pianino, imate morda celo dovolj prostora za takšno zver."

Cena izpisa

Ob nakupu foto tiskalnika se moramo najprej vprašati, koliko fotografij bomo v povprečju natisnili. Takojšnja izdelava fotografij je vsekakor mamljiva, a ob večjih količinah postane cenovna razlika med domačim izpisom in izdelavi pri ponudnikih fotografskih storitev več kot le občutna. Že cena kakovostnega papirja je razmeroma visoka, če k vsemu prištejemo skupaj še strošek barvil, pa bomo pogosto dvakrat razmislili, preden bomo kliknili izbiro "tiskaj".

Poraba barvil je odvisna od toliko spremenljivk, da je meritev cene izpisa fotografije praktično nemogoča. Razlika je v opojnosti papirjev, množici nastavitev parametrov tiskanja in, ne nazadnje, v motivu posameznih fotografij. Pri tisku spominov s križarjenja bo na udaru modro barvilo, prizori z zabave pa bodo prej porabili rumeno in vijolično barvo. Da bi določili ceno izpisa, bi morali tako porabiti več kompletov kartuš na vsakem tiskalniku, to pa pri povprečni ceni vseh kartuš okrog 60 evrov ni niti žepu niti okolju prijazno. Zato smo za orientacijo opravili preizkus le na Epsonovem tiskalniku PX810FW. Stroški natisnjene fotografije 10 × 15 cm pri foto kakovosti so bili okrog 38 centov (k temu moramo prišteti še ceno papirja!), ponudniki fotografskih storitev pa bi nam zaračunali le 12 centov, ob večjih naročilih pa celo manj.

A tudi v fotografskih studiih razmere niso črno-bele. V reviji Monitor ste si že lahko prebrali o kakovostnih razlikah med ponudniki. Še večja odstopanja kot pri najbolj množičnih uporabljenih formatih, ki se izdelujejo s posebnimi napravami, pa nastanejo pri tisku večjih povečav, ki ga pogosto opravijo kar na naprednejših tiskalnikih. Tudi na takih, ki so se znašli na tokratnem preizkusu.

"Nakup tiskalnika se pri pogostem tisku izkaže za enega manj pomembnih stroškov. Pri kakovostnem izpisu na fotografski papir barvilo hitro poide."

Vrste papirja

Izbor papirja se še zdaleč ne konča pri merah. Površina papirja je lahko sijajna (glossy) ali mat (matte). Če se znova nanašamo na ne tako daljno preteklost, smo vsi vajeni lakastega bleščečega nanosa in če pri manjših fotografijah s tem pridobimo všečnost zaradi večjega barvnega kontrasta, so lahko svetlobni odboji večjih odtisov nadležni. Manjšo fotografijo lahko med ogledom poljubno nagibamo in s tem celotno površino enakomerno osvetlimo, večje povečave pa so na steni. Tedaj nam preostane le prestopanje in opazovanje z različnih kotov, a tudi to ne zmore vedno zagotoviti najboljšega ogleda, saj se razmere v prostoru lahko spreminjajo. Zato je pri nameščanju sijajnih fotografij treba veliko pozornosti nameniti tudi njihovi umestitvi v prostor.

Mat površine imajo lahko tudi različne teksture. Popolnoma gladek papir ni vedno najboljša izbira. Nekateri motivi se še bolje počutijo na bolj grobi površini, ki nas spominja na umetniške podlage oz. risalni list.

"Epsonovi večfunkcijski napravi sta imeli težave s tanjšim fotografskim papirjem. Na sliki so dobro vidni madeži črnila."

Ob nakupovanju zasledimo še podatek o masi papirja. Podana je v enoti gram na kvadratni meter (g/m2) in je za običajni pisarniški papir nekje med 60 in 70 g/m2, medtem ko se številke spodobnega fotografskega papirja začnejo pri 170 in nadaljujejo do nekje 260 g/m2. Težji papir je debelejši in se manj zvija. Praviloma je trpežnejši in se ob najkakovostnejšem tisku ne zgrbanči zaradi večjega nanosa barvil. Nekateri tiskalniki na preizkusu so namreč imeli težave z zvijanjem tanjših listov, ki so se zato umazali. Zaradi večje čvrstosti je bil na debelejši papir pri nekaterih tiskalnikih mogoč tisk od roba do roba, spet drugi pa so laže do popolnosti izkoristili površino tanjšega papirja.

Od zgradbe papirja je odvisna tudi obstojnost tiska. Barvila lahko namreč kemijsko reagirajo s surovinami, to pa sčasoma povzroča bledenje. Najboljši naj bi bili brezkislinski papirji na bombažni osnovi, ki jih brez težav prepoznamo tudi po visoki ceni.

Foto tiskalnik - da ali ne?

Če govorimo o velikostih A4, vsekakor da. Zelo dobro se namreč obnesejo pri običajni rabi, ob uporabi boljšega papirja pa lahko natisnejo fotografijo zelo dobre kakovosti, ki ji bodo imeli kaj očitati le najzahtevnejši. Če pri ceni izpisa upoštevamo še prednosti v obliki udobja, hitrosti in nadzora nad rezultatom, pa postane nakup še bolj mamljiv.

Nakup večjih in naprednejših tiskalnikov je najbolje prepustiti profesionalcem. A ob uporabi najnaprednejših naprav s tokratnega preizkusa smo bili nad izpisi tako navdušeni, da smo si kljub vsemu dovolili nekaj trenutkov sanjarjenja.

Preizkusili smo dvanajst tiskalnikov treh največjih izdelovalcev. Canon nam je poleg običajnega fotografskega priskrbel tudi več vrst prestižnega umetniškega papirja, Epson je prispeval večinoma svetleči papir različnih kakovosti in velikosti, s HPjevimi podlagami za tiskanje pa smo imeli nemalo težav, celo z nakupom! Trgovci namreč imajo na zalogi le najbolj prodajane izvedenke, na drugo pa je treba čakati več kot petnajst dni. Ob tej priložnosti zato še opozorilo: z nakupom nadomestnih kartuš se ne splača čakati do zadnjega trenutka, saj so lahko dobavni roki tudi pri njih nekoliko daljši.

Canon Pixma iP2700

Canon Pixma iP2700

Kaj: Brizgalni tiskalnik za domačo rabo.

Tehnologija izpisa: Toplotni brizgalnik.

Vmesniki: USB 2.0.

Velikost papirja: A4.

Ločljivost: 4800 × 1200 pik.

Število kartuš: 2.

Število barv: 4.

Kakovost vektorskega izpisa: 6,5.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 6.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 5.

Cena: 40 EUR.

Prodaja: Partnerji Canon, www.canon.si.

Za: Cena, majhne mere.

Proti: Ni pladnja za potiskan papir, slaba kakovost natisnjenih fotografij.

Tehnologija brizgalnih tiskalnikov je tako napredovala, da si po mnenju nekaterih izdelovalcev skoraj vsak izdelek zasluži naziv "foto tiskalnik". Pixma iP2700 je pri dnu Canonove ponudbe in predstavlja eno najugodnejših možnosti nakupa tiskalnika sploh.

Varčevanje je opazno že pri ohišju, ki je črne mat barve. Prestiž se danes namreč kaže z odsevno plastiko, a zato ne bomo imeli težav z nesnago in prstnimi odtisi. Gumba za vklop in dodatno upravljanje sta na zgornji ploskvi, a sta nekoliko umaknjena nazaj. Za vklop se bo zato morda treba kdaj pretegniti bolj, kot bi si želeli. Specifična lastnost pa je odsotnost odlagalnega pladnja za potiskani papir. Če tiskalnik uporabljamo redko, nam pride dodaten prostor bolj prav, kljub temu pa pri tiskanju nemalokrat pozabimo na nakopičeno šaro na mizi in ta nam pomečka pravkar natisnjeno.

Varčevanje se seveda nadaljuje tudi pri vitalnih organih vsakega tiskalnika - tiskalni glavi in kartušah. Na voljo sta nam le črna in barvna kartuša. Nič kaj ekološko in prijazno do uporabnika, torej. Deklarirana ločljivost tiska je 4800 × 1200 pik na kvadratni palec. Na testni vektorski fotografiji se zato opazi nekoliko slabše prehode, predvsem pri svetlih barvnih odtenkih. Govorimo seveda o pikolovstvu, ob ogledu na daleč pa je najbolj opazna šibka točka črnina, ki je nekoliko modrikasto zelenkasta in bleda. Črno-bele fotografije zato delujejo nekoliko neprijetno, barvne pa so na prvi pogled sprejemljive. Kontrasti sicer niso primerljivi z dražjimi brati, kaj šele s pravimi fotografskimi tiskalniki, a razlike za nezahtevnega uporabnika še zdaleč niso takšne kot v sami ceni tiskalnika. Res pa bi si želeli izrazitejših črnin. Barvna fotografija A4 je natisnjena v dobrih štirih minutah, a je tiskalnik med tem občutno glasnejši od drugih modelov.

Manj veščim uporabnikom lahko povzroča nekaj preglavic menjavanje črnil. A ne zaradi ročnih spretnosti, temveč zaradi potrebe po ročni kalibraciji tiskalne glave. Dandanes tiskalniki t. i. "print alignment" opravijo samodejno, iP2700 pa natisne množico barvastih pravokotničkov, ki jih moramo nato primerjati med seboj in vrednosti vnašati v priloženo programsko orodje.

Canon iP2700 torej omogoča občasno tiskanje fotografij tudi najvarčnejšim uporabnikom. Za vsako le malo resnejše domače foto tiskanje pa se splača primakniti še nekaj novčičev za kak zmogljivejši tiskalnik.

Canon Pixma iP4700

Canon Pixma iP4700

Kaj: Domači brizgalni foto tiskalnik.

Tehnologija izpisa: Toplotni brizgalnik.

Vmesniki: USB 2.0, USB PictBridge.

Velikost papirja: A4.

Ločljivost: 9600 × 2400 pik.

Število kartuš: 5.

Število barv: 5.

Kakovost vektorskega izpisa: 7.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 7,5.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 6.

Cena: 100 EUR.

Prodaja: Partnerji Canon, www.canon.si.

Za: Tiskanje na obe strani, oblikovanje, vgrajen podajalnik za optične nosilce.

Proti: Modrikaste sivine.

Canonov tiskalnik Pixma iP4700 bi lahko označili kot vmesni člen med foto, domačim in tudi pisarniškim tiskalnikom.

Zaobljeno oblikovanje črnega sijajnega ohišja prispeva k prikupnemu videzu, čeprav tiskalnik ni ravno majhen. Na sprednji strani spodaj je kaseta za papir velikosti A4, ki spominja na pisarniške modele, a lahko vanjo spravimo le 150 listov. Ob uporabi jo je treba izvleči iz ohišja, a predal še vedno ne sega prek pladnja, na katerega se odlagajo natisnjene fotografije. Boljši in zaradi tega občutljivejši in debelejši papir tiskalnik sprejema z vrha, kamor lahko naložimo tudi 150 listov navadnega papirja. Tisk na optične nosilce je preprost, saj je podajalnik že vgrajen. Tiskanje besedila je razmeroma hitro, čeprav smo bili priča že hitrejšim brizgalnim tiskalnikom, omogoča pa zato iP4700 tudi avtomatski tiskanje na obe strani, kar sicer zahteva občutno več časa, a prihrani nekaj dela. Naše meritve časa, potrebnega za odtis fotografije najboljše kakovosti, so se ustavile pri štirih minutah in dvajsetih sekundah.

Kako drugače kot prek vmesnika USB tiskalnika ni mogoče priključiti. Na sprednji strani je sicer še vtič PictBridge za neposredno tiskanje iz fotoaparatov, omrežnega vmesnika pa v Canonu niso vgradili.

Tovarniški podatki o ločljivosti tiska jemljejo dih: 9600 × 2400 pik na palec. V realnosti pa se tiskalnik na vektorskem testu ni obnesel najbolje. Tisk podrobnosti je še vedno odličen, a nekateri modeli so ga prekašali kljub manjšim deklariranim lastnostim. Barvni prehodi so gladki, sivine pa pri temnih tonih postanejo nekoliko modrikaste. Tisk črno-belih fotografij nas zato ni navdušil. Nasprotno so barvne fotografije več kot le spodobne. Barvna pravilnost je zadovoljiva, težav s prehodi ni. Le na visoko kontrastnih mejah je prišlo do nekaj razlivanja barve, ki pa je opazno le pri pogledih od blizu.

Štetje kartuš se je ustavilo pri številu 5. Fotografije so v domeni klasičnega nabora svetlo modre, rumene in vijolične ter dodatne fotografsko črne, za tisk besedila pa rabi po prostornini dvakrat večja običajna črna kartuša. Na pomanjkanje barvila smo opozorjeni tako s strani gonilnikov kot tudi s paničnim utripanjem ledic na samih kartušah. Med tiskom je tiskalnik prijetno tih in tudi začetno ogrevanje ni pretirano hrupno.

Canon Pixma iP4700 je soliden mešanček, ki se bo dobro znašel v manjših pisarnah, kjer bi si sicer želeli več prostora za papir, in doma, kjer se bo lahko izkazal tudi kot tiskalnik fotografij. Prave fotografske navdušence pa bo pustil ravnodušne črno-beli tisk.

Zakaj je fotografija drugačna?

Najpogostejši razlog za nezadovoljstvo pri izpisu fotografij so nekalibrirani računalniški zasloni. Prikazani barvni odtenki odstopajo od dejanskih že pri natančno nastavljenih parametrih boljših zaslonov, kaj šele pri cenejših in za povrh še nepravilno nastavljenih prikazovalnikih. Tovarniške nastavitve praviloma pretiravajo s kontrasti in ostrino, pogosto so vključeni tudi "izboljševalniki" prikaza, ki sliko prilagajajo razmeram. Za natančno delo moramo zato vse "magičnosti" sodobne tehnologije izklopiti in zaslon nastaviti s pomočjo kalibratorja. Če ga nimamo ali si ga ne moremo sposoditi, si delno lahko pomagamo s kalibracijskimi prikazi, ki jih je moč najti v spletu.

A tudi s tem še nismo rešili vseh težav. Računalniški zasloni ne zmorejo prikazati vseh barv, ki jih lahko zazna človeško oko, a enako velja tudi za tisk tiskalnikov in tipala v fotoaparatih. Za čim boljšo reprodukcijo barv se zato uporabljajo predpisani barvni profili, ki vsebujejo pravila o interpretacijah vrednosti v digitalnem zapisu fotografije. Ti so značilni glede na napravo, pri tiskalnikih pa so odvisni še od uporabljenega papirja.

O problematiki neskladnosti barvnih profilov bi se lahko na široko razpisali, če želimo doseči kar najboljše rezultate, pa se le težko izognemo poskušanju. A načeloma velja za dobro izhodišče pošiljanje fotografije v profilu sRGB. V programski opremi za obdelavo fotografij določimo, da je izbira barv v domeni tiskalnika, v njegovih gonilnikih pa nastavimo uporabljeni papir in vhodni profil sRGB. Zagodejo nam jo lahko še v gonilnikih privzeto izbrane dodatne "izboljšave" natisnjenih fotografij.

Nič manj težav kot s pravilnostjo barv nimamo niti s pošiljanjem fotografij v tisk zunanjim ponudnikom, le da med posameznimi poskusi lovljenja želenih izpisov mine bistveno več časa.

Canon Pixma MP640

Canon Pixma MP640

Kaj: Večfunkcijska naprava.

Tehnologija izpisa: Toplotni brizgalnik.

Vmesniki: USB 2.0,PictBridge, WiFi, omrežni.

Velikost papirja: A4.

Ločljivost: 9600 × 2400 pik.

Število kartuš: 5.

Število barv: 5.

Kakovost vektorskega izpisa: 6,5.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 7,5.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 6.

Cena: 166 EUR.

Prodaja: Partnerji Canon, www.canon.si.

Za: Povezljivost, uporabnost, cena.

Proti: Modrikaste sivine.

Večina Canonovih večfunkcijskih naprav je označenih za pisarniško rabo, pri modelu Pixma MP640 pa besedico "office" nadomesti "photo".

Srebrno črno ohišje ima kar tri pokrove. Prvi je pravzaprav zaslon LCD, ki omogoča nastavitve brez uporabe računalnika in močno poenostavi tisk fotografij neposredno s pomnilniških nosilcev ali fotoaparata. Pod njim so tipke z vrtljivim navigacijskim kolescem. Menuji so slovenski, nastavitve pa logične. Drugi pokrov je večji in razkrije optični bralnik, odpiranje tretjega pa pokaže drobovje tiskalnika in omogoči menjavo kartuš. Reže bralnika pomnilniških kartic so skrite za majhnimi vratci ob strani tiskalnika.

Podajalnika papirja sta dva. V kaseti je prostora za 150 običajnih listov in prav toliko jih lahko naložimo tudi v podajalnik na zgornjem delu naprave, ki se uporablja tudi za "hranjenje" MP640 s fotografskim papirjem. S priključitvijo ne bi smelo biti težav, saj smo pogrešali le bluetooth, ki nam je na voljo, če dokupimo dodatni ključek. A potrebovali ga bodo le redki, saj lahko uporabimo USB, PictBridge, omrežni in tudi brezžični vmesnik.

Tiskalna glava uporablja enake kartuše kot iP4700, torej dve črni in klasične barve prostora CMYK. Med tiskom je naprava razmeroma tiha, a hitrostnih rekordov ne podira. Za fotografijo A4 smo potrebovali približno štiri minute, tisk devet strani dolgega poročila pa je trajal minuto in dvainpetdeset sekund. Dodatno nam MP640 ponudi še tisk na optične nosilce in avtomatski obračanje strani za tisk na obe strani.

Testna vektorska slika je bila natisnjena razmeroma kakovostno, čeprav je kljub temu pokazala nekaj težav pri najzahtevnejših podrobnostih, kjer so se nekatere poševne črte rahlo prelomile. Barvni prelivi so bili odlični. Nad neprijetno modrikasto črno-belo fotografijo nismo bili navdušeni, barvni odtis pa bo zadovoljil veliko večino uporabnikov. Sploh, če si privoščimo svetleč fotografski papir, kjer bi si več želeli res le najnatančnejši.

Široka uporabnost kopirnega stroja, optičnega bralnika in tiskalnika se torej brez slabe vesti širi še na kakovostno tiskanje fotografij. 166 evrov res ni veliko za takšno vsestranskost. Pri črno-belih fotografijah je Canon Pixma MP640 sicer zelo daleč od blestečih dosežkov, pri drugih opravilih pa se odreže več kot le dobro.

Canon Pixma Pro 9000 Mark II

Canon Pixma Pro 9000 Mark II

Kaj: Profesionalni fotografski brizgalni tiskalnik.

Tehnologija izpisa: Toplotni brizgalnik.

Vmesniki: USB 2.0, USB PictBridge.

Velikost papirja: A3+.

Ločljivost: 4800 × 2400 pik.

Število kartuš: 8.

Število barv: 8.

Kakovost vektorskega izpisa: 8.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 9.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 8.

Cena: 502 EUR.

Prodaja: Partnerji Canon, www.canon.si.

Za: Kakovost tiska fotografij, preprosta raba.

Proti: Nima omrežnega vmesnika, majhne kartuše.

Najzahtevnejših uporabnikov Canon kljub široki paleti izdelkov v potrošniškem segmentu trga ni peljal žejnih čez vode.

Canon Pixma Pro 9000 Mark II je skoraj tako velik, kot je dolgo njegovo ime. Hranite ga namreč lahko s papirjem do velikosti A3+, ki mu ga podajate s sprednje strani. Ob prvem preletu navodil se vse skupaj zdi zapleteno, a postopek ni vesoljska znanost. Le nekaj časa in pazljivosti zahteva od uporabnika. Sprednji pladenj je namreč treba napol zapreti, ga nato izvleči in spustiti. S tem ga postavimo v višino podajalnih valjev znotraj tiskalnika. S pritiskom na poseben gumb se drobovje razpre in omogoči vstavitev do 1,2 mm debele podlage za tiskanje. Še prej moramo tiskalnik odmakniti od stene in odpreti podporno površino na zadnji strani, saj se papir med tiskanjem ne upogiba, temveč le pomika naprej in nazaj. Da pa prestavljanje ne bi povzročalo težav v predelu križa, so v ohišje na zadnji strani vgrajena kolesca. Pri vstavljanju samega papirja velja biti pazljiv, saj z robom ali vogalom kaj hitro zadenemo ob kak oster rob v notranjosti, s tem pa poškodujemo drag papir.

Tiskalnik lahko priključimo le prek povezave USB. Spredaj nam je na voljo še dodatna vtičnica USB, ki je namenjena povezavi s fotoaparati ali kakšno drugo napravico, ki podpira protokol PictBridge. Omrežni vmesnik smo iskali zaman. Ker je Pro 9000 Mark II v celoti posvečen tisku fotografij, lahko v zgornji podajalnik vložimo le 150 listov pisarniškega papirja, z debelino fotografskega papirja pa količina seveda upada. V škatli smo našli še nastavek za tisk na optične nosilce.

Kartuše pri tiskalniku Canon Pixma Pro 9000 Mark II.

Ob vklopu tiskalnika si lahko privoščimo kar pošten oddih, ko pa se Canon predrami, tiska povsem spodobno hitro. Fotografije najboljše kakovosti velikosti A4 so ugledale luč sveta po dobrih treh minutah in pol, medtem ko je tisk A3 zahteval dve minuti več. A pri uporabi prestižnejših in s tem debelejših ter težjih papirjev velikosti A3 tisk od roba do roba ni mogoč.

Tiskalna glava zmore tiskati z ločljivostjo 4800 × 2400 pik na palec. Zanimivo, da so rezultati boljši kot pri cenejših izdelkih, ki se hvalijo s še višjimi številkami. Naša testna vektorska slika je pokazala veliko natančnost kljub nekaj minimalnim težavicam pri najnatančnejših vzorcih. Natisnjene fotografije pa so, zahvaljujoč osmim uporabljenim barvam, odlične kakovosti. Običajnim barvam prostora CMYK sta dodani še foto različici svetlo modre in vijolične ter rdeča in zelena. Kartuše so sicer ločene, a jih bomo zaradi njihove majhnosti razmeroma pogosto menjavali, sploh ob uporabi bolj opojnih papirjev. Nekoliko slabše pa se je tiskalnik obnesel pri tisku črno-belih fotografij, kjer so bile sivine nekoliko zelenkaste.

Pro 9000 Mark II nas je navdušil s kakovostjo tiska in bo zadovoljil tudi najzahtevnejše. A profesionalni rezultati zahtevajo tudi svojo ceno, ki pa se dandanes pokaže šele po daljši rabi. Sklepanje prevelikih kompromisov s papirjem je pri 9000 Mark II skorajda nevljudno, poraba barvil pa je odvisna od preveč spremenljivk. Kdor ve, kaj hoče, ne bo razočaran. Varčni pa bomo tistih nekaj velikih povečav na leto vsekakor raje prepustili fotografskim studiem.

Canon Pixma Pro 9500 Mark II

Canon Pixma Pro 9500 Mark II

Kaj: Profesionalni fotografski brizgalni tiskalnik.

Tehnologija izpisa: Pigmentni toplotni brizgalnik.

Vmesniki: USB 2.0, USB PictBridge.

Velikost papirja: A3+.

Ločljivost: 4800 × 2400 pik.

Število kartuš: 10.

Število barv: 10.

Kakovost vektorskega izpisa: 8.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 8,5.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 9.

Cena: 742 EUR.

Prodaja: Partnerji Canon, www.canon.si.

Za: Kakovost tiska, tiho delovanje, odličen tisk črno-belih fotografij.

Proti: Razmeroma počasen, zaradi pigmentnih črnil črni toni manj izraziti, nima omrežnega vmesnika.

Čeprav bi po imenu lahko sklepali, da gre za izboljšan model ravnokar opisanega tiskalnika 9000 Mark II, še zdaleč ni tako.

Brata si delita večino zunanjih potez. Ohišje 9500 Mark II je nekoliko temnejše, signalne ledice pa so modre namesto zelene barve. Pri rokovanju ni nikakršnih razlik. Ob vstavljanju dražjih papirjev velja biti pazljiv zaradi možnih poškodb vogalov. Pri vmesnikih nismo deležni prestiža, saj se moramo zadovoljiti z vhodom USB, PictBridge pa bodo uporabljali le redki.

Ob odprtju pokrova se nam po nekaj mehanskega tarnanja pripelje pred nos kar deset kartuš, ki imajo za odtenek večjo prostornino od tistih v modelu 9000, olajšale pa nas bodo za približno petnajst evrov vsaka. Na njih so tudi ledice, ki s frekvenco utripanja na malce bolj dramatičen način sporočajo količino preostalega barvila, čeprav nam je informacija natančneje vidna tudi v samih gonilnikih na računalniku.

Kartuše pri tiskalniku Canon Pixma Pro 9500 Mark II.

Tiskalnik ne uporablja klasičnih, temveč pigmentna barvila. Če na kratko obnovimo napisano v uvodu: pigmentna barvila so občutno obstojnejša od običajnih, a niso tako živih barv. Verjetno so se prav zato Canonovi inženirji odločili uporabiti kar dve črni barvili in še dodatno sivo. Še največ s tem pridobimo pri tiskanju črno-belih fotografij, saj so tonsko odlične kljub manj intenzivnim črninam. Zaradi natančne tiskalne glave, ki naj bi zmogla 4800 × 2400 dpi, so tudi barvne fotografije polne podrobnosti, prehodi so gladki in izkazalo se je, da je bila vsaka napaka, ki smo jo opazili, že na sami fotografiji. Barvni profili v gonilnikih svoje delo opravijo tako, kot je treba, a je ob primerjavi fotografij z drugimi tiskalniki razlika zaradi pigmentnih barvil kljub temu zaznavna. Črnine niso tako izrazite in barve so manj žive. Tudi tisk traja občutno dlje, saj si je 9500 Mark II vzel debelih pet minut in dvajset sekund za fotografijo velikosti 20 × 30 centimetrov, pri tisku na umetniški papir velikosti A3+ pa kljub belemu robu kar devet minut. Vektorska slika je za odtenek slabša. Podrobnosti so prestižnemu Canonovem izdelku delale nekoliko preglavic.

Canon Pixma Pro 9500 Mark II se je odrezal odlično. Njegova cena je sicer kar občutno višja kot pri modelu 9000, ki ni tako izbirčen za barvila, a če si želimo čim boljšo obstojnost tiska, je 9500 Mark II ena najboljših izbir.

Epson Stylus Photo 1400

Epson Stylus Photo 1400

Kaj: Napredni foto tiskalnik.

Tehnologija izpisa: Piezo brizgalni tiskalnik.

Vmesniki: USB 2.0,PictBridge.

Velikost papirja: A3+.

Ločljivost: 5760 × 1440 pik.

Število kartuš: 6.

Število barv: 6.

Kakovost vektorskega izpisa: 7,5.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 8.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 7.

Cena: 330 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Cena, soliden barvni izpis.

Proti: Počasen tisk (predvsem besedila), zelenkasti črno-beli toni, razmeroma glasen.

Za uresničitev želja po domačem tisku fotografij velikosti A3 nam Epson ponuja cenovno razmeroma ugoden model Stylus Photo 1400. V prodajalnah ga pogosto najdemo tudi pod oznako R1400.

Zaobljen črno srebrni plastični mogotec zaseda kar nekaj prostora, a mu moramo ob zmožnosti tiska brez roba na velikost A3+ oprostiti nekaj dodatnih centimetrov. Dodatkov v slogu barvnih malih zaslonov, množice tipk in lepotnih elementov nismo deležni. Vse delo lahko opravimo s tremi gumbi, ki rabijo za vklop, klic tiskalnega mehanizma na mesto, kjer lahko zamenjamo kartuše, in preklic tiska oz. izmet papirja. Pokrov je delno prozoren, lahko pa ga tudi odpremo, ne da bi napravo s tem zmotili pri delu. Za povezavo z računalnikom lahko uporabimo le kabel USB, spredaj pa se ponuja še vmesnik PictBridge.

Štetje kartuš se je ustavilo pri številu 6, klasičnemu naboru CMYK sta namreč dodani črna in svetlejša odtenka rožnate in modre. Med tiskom je tiskalnik nekoliko glasnejši, saj za razliko od drugih tokratnih Epsonovih modelov tiskalna glava črnilo med tiskanjem prevaža s seboj. Hkrati še ob brizganju črnila visoko frekvenčno piska, kar je včasih kar nadležno. Težav s tiskanjem fotografij na večje formate tanjšega papirja ni bilo. Brez zapletov smo tiskali celo A3+ brez belega roba.

Kartuše pri tiskalniku Epson Stylus Photo 1400.

Kakovost izpisa barvnih fotografij je zelo dobra. Prehodi so zvezni, za čim bolj realen tisk pa je treba nekaj igranja s profili. S privzetimi nastavitvami so barve nekoliko preveč žive oz. kontrastne. Vektorska datoteka se ni natisnila najbolj blesteče, saj so podrobnosti tiskalniku povzročale nekaj težav. Lomljenje drobnih ravnih črt in nekaj nenatančnosti pri najmanjših vzorcih ni pretirano pokvarilo vtisa, saj rezultati po kakovosti niso odstopali od povprečja na tokratnem preizkusu. Barvni prelivi so gladki, sivine pa so malenkost zelenkaste, kar je opazno tudi pri črno-beli fotografiji.

Hitrost ni ravno lastnost, s katero bi se Stylus Photo 1400 lahko hvalil naokrog. Fotografija A4 ga zaposli za debelih pet minut. In ker naj bi bil tiskalnik namenjen domači rabi, smo preizkusili tudi tisk besedila. Tiskanje je trajalo več kot dvakrat dlje glede na tekmece in tudi kakovost nas ni navdušila. Grob hitri izpis je rjavkast in kockast, a kljub temu rabi svojemu namenu.

Epson Stylus Photo 1400 je eden redkih domačih foto tiskalnikov A3+. Med domače se uvršča zaradi ne najboljšega možnega izpisa in prijaznejše cene, izdelovalec pa ga priporoča tudi pisarnam za izpis predstavitev ali večjih grafik. S tem se lahko le strinjamo. Najzahtevnejši pa naj se ozrejo po dražjih modelih.

Nesramni gonilniki

Vsi izdelovalci tiskalnikov glasno oznanjajo, da najboljše rezultate dosežemo z uporabo pristnega potrošnega materiala. A cenovne razlike nas kljub vsemu pogosto premamijo v nakup papirja ali celo barvil neodvisnih izdelovalcev.

"Izpis pri nastavitvah za nepristen fotografski papir je popolnoma neuporaben."

Omenili smo že, da pri pravilnem odtisu veliko pripomore ustrezna izbira barvnega profila in vrste papirja. A za cenejše ponudnike papirja profilov v gonilnikih tiskalnikov ne bomo našli. Hp, denimo, nam resda ponuja izbor "other photo paper", a je bil odtis naravnost porazen. Ko smo se gonilniku zlagali, da uporabljamo pristen papir, pa so bili rezultati več kot le primerljivi z originalnimi.

Epson Stylus Photo P50

Epson Stylus Photo P50

Kaj: Foto tiskalnik.

Tehnologija izpisa: Piezo brizgalni tiskalnik.

Vmesniki: USB 2.0.

Velikost papirja: A4.

Ločljivost: 5760 × 1440 pik.

Število kartuš: 6.

Število barv: 6.

Kakovost vektorskega izpisa: 7.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 8.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 7,5.

Cena: 93 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Nizka poraba v stanju pripravljenosti, ugodna cena glede na kakovost izpisa.

Proti: Le vmesnik USB.

Če so dodatki večfunkcijskih naprav za nas šara in si bolj želimo ugoden foto tiskalnik, nam Epson v svojem širokem naboru izdelkov ponuja Stylus Photo P50.

Črni tiskalnik, ki seveda vsebuje modne lakaste površine in celo pokrov, poln majhnih izboklin, se s papirjem preskrbuje le z enega podajalnika, na katerega lahko naložimo do 120 listov velikosti A4 običajne debeline. V embalaži najdemo tudi priloženi pladenj za tisk na optične nosilce, ki ga v napravo vstavimo s sprednje strani. Da bi nam bil P50 čim manj v napoto, poskrbi odlagalni pladenj, ki ga lahko ob neuporabi zapremo. Upravljanje s tremi ozkimi tipkami na levi strani je osnovno, a kaj več od vklopa, gumba za menjavo kartuš in nadaljevanja prekinjenega tiskanja niti ne potrebujemo, a bi si kaj več kot le povezavo USB občasno vendarle zaželeli.

Za izpis poskrbijo tako kot pri opisanih Epsonovih večfunkcijskih napravah barvila Claria. Vsem že dobro znani rumeni, svetlo modri, vijolični in črni barvi delata družbo še svetlejša modra in vijolična. Barvni odtis je zato več kot soliden, čeprav ob privzetih nastavitvah nekoliko preveč kontrasten, sploh če izklopimo hitrejše tiskanje, kar po naši logiki ne bi smelo spreminjati barvnih odtenkov. Kakorkoli že, gonilniki so polni različnih nastavitev, ki se jim za doseganje najboljših rezultatov splača posvetiti in nameniti tudi nekaj preizkusnih odtisov. Nad barvnimi prelivi vektorske slike se nismo mogli pritoževati, pri podrobnostih pa tiskalnik ni blestel, čeprav je bil odtis še vedno soliden. Sivine niso preveč izstopale in čeprav je moč zaznati rahlo zelenkast pridih, so črno-bele fotografije kljub vsemu boljše od povprečja. Tudi pri izpisu besedila nismo bili razočarani. Hitrost običajnega tiskanja se giblje nekje v povprečju tokrat preizkušenih naprav, tisk petih strani osnutka pa si je delil prvo mesto s časom triindvajset sekund. Bil je sicer rjavkast, a vendarle dobro berljiv.

Epson Stylus Photo P50 je najcenejši tiskalnik s tokratnega preizkusa, ki ima ločena barvila. V sklepanje kompromisov smo prisiljeni le pri možnostih priključitve, podajanju papirja in delno pri hitrosti izpisa običajnega besedila.

Epson Stylus Photo Pro 3880

Epson Stylus Photo Pro 3880

Kaj: Profesionalni foto tiskalnik.

Tehnologija izpisa: Piezo brizgalni tiskalnik.

Vmesniki: USB 2.0,PictBridge, WiFi, omrežni.

Velikost papirja: A2.

Ločljivost: 2880 × 1440 pik.

Število kartuš: 9.

Število barv: 9.

Kakovost vektorskega izpisa: 5.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 9.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 8.

Cena: 1285 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Tisk do velikosti A2, kakovost izpisa fotografij, velika prostornina kartuš.

Proti: Kakovost vektorskega izpisa, zavrženo barvilo ob spremembi tipa papirja.

Ob Epsonu Stylus Photo Pro 3880 se lahko mirne vesti začnemo pogovarjati o strojih. Vsaj glede na preizkušance v našem laboratoriju.

Zaradi možnosti tiska do velikosti A2 je tiskalnik prava zver, a ga še vedno lahko postavimo na mizo. Tudi oblikovanje je razmeroma preprosto in elegantno, o prikupnosti pa pri takšnih merah ne moremo govoriti. Črno srebrno ohišje nima odvečnih elementov. Majhen sivinski LCD ponuja osnovne informacije o stanju tiskalnika, z nekaj tipkami pa lahko dosežemo napredne nastavitve. Papir naložimo na zadnji strani, omogočeno pa je tudi zajemanje s sprednje strani in še z dodatnega pladnja za papir največjih mer. Priključitev je mogoča prek omrežja ali vmesnika USB.

Med tiskanjem je tiskalnik malenkost glasnejši, a ker govorimo o stroju, je pravzaprav tih. S črnilom se napaja iz kar devetih kartuš, ki vsebujejo vsaka po osemdeset mililitrov barvila, imenovanega UltraChrome K3, izdelovalec pa obljublja kar obstojnost dvesto let. Kartuše so pod pokrovom na sprednji strani in se med tiskanjem ne prevažajo naokrog. Če bi se, bi bila poraba električne energije zagotovo večja od 34 W. Med preklopom med mat in svetlečim papirjem se črno črnilo samodejno zamenja. Kaj se zgodi s tistim v cevkah, nam ni popolnoma jasno, a tiskalnik si vzame nekaj časa za prečrpavanje. In glede na to, da je po postopku predalnik za "odlaganje" črnila kar pošteno obarvan, sklepamo, da ga zavrže.

Kartuše pri tiskalniku Epson Stylus Photo 3880.

Tiskalna glava uporablja za Epson značilno tehnologijo piezo kristalov. Ločljivost je razmeroma nizka, saj je "le" 2880×1440 pik na kvadratni palec. A zavedati se moramo, da gre za tiskalnik velikih mer in da se fotografij velikosti A3 ali celo večjih med ogledom ne dotikamo z nosom. Če se ocenjevanja lotimo enako kot pri drugih tokratnih preizkušancih, pa moramo biti kljub vsemu malce razočarani nad podrobnostmi vektorskega izpisa. Barvni prehodi so vendarle odlični in tudi na fotografijah razen pri res natančnem ogledu kontrastnih prehodov nismo opazili napak. Po zaslugi kar štirih različnih črnih barvil črno-belim fotografijam le težko oporekamo popolnost.

Odveč je omeniti, da tiskalnik ni namenjen domači rabi za tiskanje šolskih poročil, receptov iz spleta in fotografij velikih mer s kompaktnega fotoaparata. Tudi cena ni primerna temu. A kdor bo za Epson Stylus Photo 3880 odštel 1285 evrov, bo že vedel, zakaj.

Dodatna ponudba

Z upadom naročil klasičnega tiska fotografij se ponudniki teh storitev borijo na različne načine. Eden od njih so nizke cene in dostava na dom že naslednji dan, drugi pa dodatna ponudba tiska najrazličnejših oblik in na raznovrstne predmete, ki jih v domači tiskalnik ne zmoremo vstaviti.

Zelo zanimiva izbira, ki nadomesti foto album, je foto knjiga. Omislimo si lahko tudi koledarje, kaširanje na penaste plošče, tisk na oblačila, skodelice in lončke, osebno obarvane sestavljanke, tisk panoramskih fotografij in še bi lahko naštevali.

Epson Stylus Photo PX710W

Epson Stylus Photo PX710W

Kaj: Večfunkcijska naprava.

Tehnologija izpisa: Piezo brizgalni tiskalnik.

Vmesniki: USB 2.0,PictBridge, WiFi, omrežni.

Velikost papirja: A4.

Ločljivost: 5760 × 1440 pik.

Število kartuš: 6.

Število barv: 6.

Kakovost vektorskega izpisa: 7.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 7,5.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 7,5.

Cena: 168 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Hiter tisk besedila, barvni tisk na debelejši svetleči papir.

Proti: Neuporabna za tisk na tanjši papir, površen izpis na mat papir.

Epsonov primerek večfunkcijske naprave z možnostjo tiskanja visoko kakovostnih fotografij sliši na ime Sylus Photo PX710W. Črna lepotica ni ravno varčna s prostorom in se precej aristokratsko razkomoti na naši mizi, saj se predal, v katerem je prostora za 120 listov, v celoti skrije v njej, natisnjeni dokumenti pa se odlagajo na pladenj, ki štrli približno dvajset centimetrov iz naprave. Črna lakasta površina je dopolnjena s pikčastim pokrovom. Nadzorno ploščo z razmeroma majhnim barvnim zaslonom lahko zasučemo za devetdeset stopinj, a je v vmesnih položajih nekoliko premehko vpeta. Tipke, ki so prijetne za otip, najbrž ne bodo pogosto v rabi, čeprav je mogoče fotografije tiskati tudi brez uporabe računalnika. Na voljo nam je namreč bralnik pomnilniških kartic in tudi vmesnik PictBridge. Dodatne možnosti ponuja še optični bralnik, ki v kombinaciji s tiskalnikom lahko deluje kot majhen fotokopirni stroj. Navdih s področja pisarniških strojev so tudi priložene nalepke s prevodom funkcij tipk, a slovenščine, tako kot na menujih, žal ni med njimi. PX710W ima še pladenj za fotografski papir manjših mer in vgrajeni nastavek za tisk na optične nosilce.

Priključitev je preprosta. Če sovražimo zapletanje v množico kablov, si lahko izberemo brezžični omrežni vmesnik ali celo dokupimo modul bluetooth, večinoma pa bomo zadovoljni tudi z vsem dobro znanima žičnima povezavama USB ali LAN.

Tiskalnik uporablja šest kartuš, a ima le eno črno barvilo. Družbo mu delajo rumena in po dva odtenka modre in vijolične. Za razliko od drugih izdelovalcev na tokratnem testu tehnologija tiskanja ni toplotna, temveč piezo kristalna.

Tisk tako besedila kot fotografij je zelo hiter. Za fotografijo na mat papirju si je tiskalnik vzel le dobro minuto, pri svetlečem fotografskem papirju pa je bil nekoliko počasnejši. Tiskanje je trajalo natanko tri minute. Ob najboljšem možnem tiskanju na tanjši Epsonov fotografski papir za brizgalnike se je ta zvijal in se zato umazal s črnilom. Ob uporabi debelejšega papirja se težave niso ponovile, a smo s tem kljub temu zapravili tako drago podlago za tiskanje kot tudi črnilo.

Podrobnosti na preizkusni vektorski sliki so PX710W delale nekaj preglavic. Črte so bile vidno nazobčane in tudi tisk drobnih vzorcev je bil daleč od popolnosti. Zato pa pri barvnih prehodih nismo zaznali težav. Ob tisku na svetleč papir, ko si je tiskalnik vzel več časa, je bil rezultat občutno boljši. Nato smo znova uporabili mat, a pustili nastavitve za svetleči papir. Rezultat je bil znova dober. Kaže torej, da so se v Epsonu odločili za rahlo površen tisk na nesvetleč papir. Sivine črno-belega izpisa so za odtenek "vlekle" na zeleno, a je bila fotografija kljub temu več kot sprejemljiva, pri barvnem tisku pa nismo opazili napak. Barve so bile morda za odtenek preveč žive, a smo to kasneje odpravili v gonilnikih naprave.

Široko uporabna in ne predraga naprava Stylus Photo PX710W je torej nekoliko izbirčna in hkrati nekoliko vzvišena nad nekaterimi vrstami papirja. Škoda. Drugače bi jo sicer lahko brez slabe vesti priporočili vsakomur.

Epson Stylus Photo PX810W

Epson Stylus Photo PX810W

Kaj: Večfunkcijska naprava.

Tehnologija izpisa: Piezo brizgalni tiskalnik.

Vmesniki: USB 2.0,PictBridge, WiFi, omrežni, telefonski (faks).

Velikost papirja: A4.

Ločljivost: 5760 × 1440 pik.

Število kartuš: 6.

Število barv: 6.

Kakovost vektorskega izpisa: 7.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 7,5.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 7,5.

Cena: 228 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Hiter tisk besedila, barvni tisk na debelejši svetleči papir, tiskanje na obe strani, podajalnik papirja optičnega bralnika.

Proti: Neuporabna za tisk fotografij na tanjši papir, površen izpis na mat papir.

Nekoliko dražja, a še sposobnejša večfunkcijska naprava z Epsonovih tekočih trakov, ki nam ponuja še faks in tiskanje na obe strani, se ponaša z napisom Stylus Photo PX810W.

Čeprav si deli številne oblikovalske poteze z manj "sposobno" sestro, vendarle naletimo na kar nekaj razlik. Na zgornjem delu je avtomatski podajalnik dokumentov za pošiljanje faksov in kopiranje, ki zmore delati s 30 listi velikosti A4. Podajalnika tiskalnika sta dva, zato lahko fotografske podlage za tiskanje manjših velikosti ostanejo v zgornji kaseti, v spodnji pa čaka na tisk dokumentov običajni pisarniški papir. Naprava sicer zmore tisk fotografij brez roba do formata A4, a tedaj papir zajema iz glavne kasete. Na sprednji strani je na videz velik zaslon na dotik, dejanski prikazovalnik LCD pa ima premer nekaj manj kot devet centimetrov; ostala površina je namenjena gumbom, ki se osvetlijo, ko so na voljo. Kombinacija pritiskov na sam zaslon in gumbe ob njem vnaša nekoliko začetne zmede, a je upravljanje kljub temu enostavno. Žal pa Epson ne zna slovensko.

Med priključki sta se na zadnji strani USBju in omrežnemu vmesniku pridružila še telefonski vhod in izhod, spredaj pa so reže bralnika pomnilniških kartic in vtič PictBridge, očem neviden, a še kako dobrodošel, pa je brezžični omrežni vmesnik.

Tiskalni del je enak PX710W. Vsebuje torej šest barvnih kartuš in zmore hiter tisk besedila ter zelo soliden fotografski izpis. Žal pa ostajajo enake tudi težave. Tanjši papir se pri foto tisku umaže, nekaj težav smo imeli celo z debelejšimi lističi velikosti 10 × 15 centimetrov, ki so bili že novi rahlo ukrivljeni. Upogibanje v nasprotno smer je težavo resda rešilo, a je bilo kljub temu treba zavreči nekaj ne ravno poceni fotografskega papirja.

Zaradi vsesplošne uporabnosti bi se Epson Stylus Photo PX810W lahko dobro znašel tudi v manjših pisarnah, čeprav ga izdelovalec predstavlja kot domači "multipraktik". Za pisarno mu verjetno manjka več prostora za papir in večje kartuše.

HP Photosmart B8550

HP Photosmart B8550

Kaj: Toplotni brizgalnik.

Vmesniki: Usb, PictBridge, omrežni, bluetooth, WiFi.

Velikost papirja: A3+.

Ločljivost: 9600 × 2400 pik.

Število kartuš: 5.

Število barv: 5.

Kakovost vektorskega izpisa: 7.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 8.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 8.

Cena: 362 EUR.

Prodaja: HP partnerji, www.hp.com/si/retailpartnerji.

Za: Videz, eden najugodnejših foto tiskalnikov velikosti A3.

Proti: Zunanji napajalnik, dolgotrajna in glasna opravila med tiskanjem, gonilniki bojkotirajo neoriginalni papir.

Da foto tiskalnikov velikosti A3 ne bi našli le v profesionalnih delavnicah, skušajo v HPju poskrbeti z modelom Photosmart B8550. Oziroma, bolje rečeno, so poskušali. Model smo namreč dobili na naš preizkus, kljub temu da je na uradni spletni strani označen kot umaknjen iz prodaje. A ga je še moč najti v kakšni prodajalni, zato smo se preizkusa vendarle lotili, čeprav pravega naslednika v ponudbi nismo našli.

Oblikovanje snežno belega lakastega tiskalnika je dovršeno in čeprav tokrat preizkušene naprave ne veljajo za najlepše prebivalce naših delovnih kotičkov, ga B8550 zagotovo ne kazi. Če nam tiskanje A3 predstavlja le občasno možnost, se pladnji za odlaganje in zajem priročno zložijo pod sam tiskalnik. Na zgornji strani je manjši barvni zaslon LCD, ki nam pride prav ob neposrednem tiskanju s pomnilniških kartic ali fotoaparatov prek vmesnika PictBridge.

Gonilniki so sicer razmeroma pregledni, a je namestitev trajala celo večnost. Nekaterih papirjev nismo našli med nastavitvami, te so se tudi samosvoje spreminjale. Ob spremembi velikosti papirja smo izgubili nekaj prej nastavljenih parametrov, gonilniki pa se, kot kaže, niti niso najbolje razumeli z drugimi aplikacijami.

Tiskalnik uporablja enake kartuše kot njegov bolj vsestranski, a manjši in novejši brat. Razlike v kakovosti fotografij tako niso bistvene. Sivine in najtanjše črte vektorske slike so modrikaste, prav tako črno-bela fotografija, ki pa je vendarle zelo dobre kakovosti. Barvne fotografije na prestižnih papirjih so prijetno nasičene in polne podrobnosti, čeprav se je pri kontrastnih prehodih na mat papirju barvilo ponekod malenkost razlivalo. A to smo opazili z opazovanjem povsem od blizu. Domačim uporabnikom veliko pomeni tudi tisk besedila. Tiskalnik se obnese solidno, je razmeroma hiter, a si med tiskanjem včasih vzame hrupen premor, ko počne stvari, za katere le on ve, da so smiselne. Tisk fotografije velikost A3+ je trajal šest minut in triinštirideset sekund, a je bil odtis povsem brez belega roba.

Verjetno prodajne številke HP Photosmarta B8550 niso segale do neba, a nam ga je po svoje kar malo žal, saj je ugodna in kakovostna domača rešitev za tiskanje fotografij do velikosti A3+.

HP Photosmart Premium C309G

HP Photosmart Premium C309G

Kaj: Večfunkcijska naprava.

Vmesniki: Usb, PictBridge, omrežni, bluetooth, WiFi.

Velikost papirja: A4.

Ločljivost: 9600 × 2400 pik.

Število kartuš: 5.

Število barv: 5.

Kakovost vektorskega izpisa: 7.

Kakovost izpisa barvne fotografije: 8,5.

Kakovost izpisa črno-bele fotografije: 7,5.

Cena: 191 EUR.

Prodaja: HP partnerji, www.hp.com/si/retailpartnerji.

Za: Povezljivost, oblikovanje, uporabnost.

Proti: Zunanji napajalnik, porazen tisk ob nastavitvi neoriginalnega papirja.

Veliko ime med tiskalniki in v računalniški industriji nasploh tokrat zastopata le dva predstavnika, izmed katerih je Photosmart Premium celo multifunkcijska naprava, ki združuje v sebi še optični bralnik.

Oblikovanje je vrhunsko in čeprav smo bleščeče črne že vajeni, nas tiskalnik preseneti z elegantnim črtastim vzorcem na pokrovu. Upravljalna plošča z barvnim zaslonom na dotik se na sredini zaobljeno spušča, pod njo pa je večja odprtina, v kateri si od zgoraj navzdol sledijo pladenj za natisnjene dokumente, kaseta za fotografski in pokrit pladenj za običajen papir. V slednjem je prostora le za 125 listov, tako da nekaj pozornosti ob pogostejši rabe ne bo odveč.

Do petih kartuš pridemo z odpiranjem pokrova, ki je vzmeten, in počutili smo se, kot da servisiramo osebni avtomobil. Za odtis fotografij skrbijo štiri, dodana pa je še občutno večja črna kartuša za odtis običajnih dokumentov.

Photosmart Premium naravnost blesti, ko začnemo razmišljati o priklopu. Zimzeleni USB je v družbi omrežnega vmesnika, za še manj logističnih težav ob namestitvi pa poskrbita brezžični možnosti WiFi in bluetooth. Še en mali vtič je namenjen napajanju, za katerega moramo uporabiti priloženi zunanji napajalnik. Vklopljena naprava pa ves čas rahlo šumi, a je šum slišen le v neposredni bližini in v tihem okolju. Na sprednji strani so še reže bralnika pomnilniških kartic in vtič PictBridge.

Photosmart premium se zelo dobro znajde tudi brez računalnika, čeprav je to za resno uporabo nepomembno. Zna slovensko, nekaj dodatnega navdušenja požanjejo še možnosti tiska pripravljenih predlog za koledarje, milimetrski papir, notno črtovje in še bi lahko naštevali. Tisk fotografij neposredno s pomnilniških kartic (SD, MS duo) omogoča nekaj osnovnega urejanja. Pri HP pa so se, kot kaže, zavedali tudi tega, da se ljudje v pisarnah pogosto dolgočasijo, zato so dodali še tiskanje iger tri v vrsto, sudoku z več težavnostnimi stopnjami in labirintov. Upamo, da še niste odložili revije in odhiteli v trgovino.

Barvni prehodi natisnjenih fotografij so gladki, vektorska slika pa je pokazala nekaj težav pri podrobnostih. Najtanjše črte so delovale modrikasto, čeprav je bila črno-bela fotografija več kot zadovoljive kakovosti. Sivine so sicer za odtenek zelenkaste, a manj kot pri večini drugih cenejših tiskalnikov. Barvni odtis na pristni HPjev foto papir je odličen, prav tako so zelo dobri odtisi na papir drugih izdelovalcev. A če v gonilnikih nastavimo uporabo neoriginalnega papirja, bo tiskalnik tisk nesramno bojkotiral. Odtis na enak fotografski mat papir, le z nastavitvami "foto papir ostalih izdelovalcev" in "HP premium plus photo paper", je dal tako različna rezultata, da smo ostali odprtih ust. Tisku besedila se nismo pretirano posvečali, izmerili smo le hitrosti. Omenimo pa, da nismo opazili posebnosti, omogoča pa tiskalnik samodejno tiskanje na obe strani.

Photosmart Premium C309G združuje optični bralnik in dober foto tiskalnik v eni lični napravi. Če vam tisk neposredno s pomnilniških nosilcev pomeni kaj več kot lanski sneg, pa nakup še toliko bolj priporočamo, saj je uporaba pregledna in preprosta.

Kako smo preizkušali?

Izbor vrste papirja, ki nam najbolj ustreza, je res osebna odločitev. Za preizkus smo izbrali mat papir velikosti A4 z maso okrog 170 g/m2. Nanj smo natisnili vektorsko testno datoteko, na kateri smo preverjali barvne prehode in tisk podrobnosti. Sledil je testni kolaž fotografij, ki ga uporabljamo tudi pri Monitorjevih nenehnih testih. Nato smo natisnili še dve fotografiji. Pri barvni smo dodatno ovrednotili barvno pravilnost in tisk kontrastnih območij, pri črno-beli pa smo se posvetili tisku sivin.

Vsak tiskalnik smo si seveda tudi natančneje ogledali, preverili možnosti priključitve in morebitne dodatne funkcionalnosti. Če je tiskalnik namenjen domači ali pisarniški rabi, smo izmerili še hitrost tiska besedila. Kljub razmeroma majhni porabi električne energije smo nekaj pozornosti namenili tudi tej vedno bolj pereči problematiki.

"Na vseh tiskalnikih smo natisnili vsaj štiri testne izpise na kakovosten mat papir."

Ker sta nas Canon in Epson razveselila z več primerki kakovostnega papirja, smo preizkusili tisk tudi na debelejše umetniške podlage. Navdušeni smo bili predvsem nad izpisom na Canonova papirja Museum Etching in Photo Rag velikosti A3+, a tudi druga dva izdelovalca ponujata širok nabor specialnih papirjev. Barvno odlični so bili tudi Epsonovi izpisi na kakovosten svetleči fotografski papir.

Tabela z rezultati 1

Tabela z rezultati 2

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki