Microsoft Office ni edini
Ker je Linux pogosto v računalnikih za brskanje po spletu in pisarniško rabo, je pomembno, da ponuja dovolj dobre rešitve tudi za to. Ker je za razvoj tega zaslužna predvsem odprtokodna skupnost, ni presenečenje, da je prvo ime v tej kategoriji Libre Office, znani naslednik Open in Star Officea. Na voljo je tudi za druge operacijske sisteme, a je prav v svetu Linuxa prva izbira. To je namreč najpopolnejši paket, saj ga sestavlja sedem modulov za razna pisarniška in podobna opravila.
Libre Office ni konkurenčen zgolj v Linuxu, temveč tudi širše.
Pisanju in urejanju besedil je namenjen Writer, ki je nadvse dovršen urejevalnik in tudi kar najbolj združljiv s formati konkurenčnih paketov, kot je Word, denimo. Pred leti je bil sicer tudi vmesnik precej podoben temu, a se je to z nastankom »ribbona« spremenilo, saj razvijalci Libre Offica še vedno vztrajajo pri klasičnem vmesniku z menuji in orodnimi vrsticami, ki je za marsikoga še vedno najpreglednejši pristop k oblikovanju takih vmesnikov. Urejevalnik tudi podpira slovenščino, tako na ravni vmesnika kot tudi preverjanja besedil. Writer poleg tega podpira tudi veliko število grafičnih formatov, zelo dobro pa zna delati tudi z datotekami PDF, saj je te mogoče tudi urejati, jim dodajati vodne žige in podobno. Nekoliko manj združljiv z industrijskim standardom iz Microsofta je urejevalnik preglednic Calc. Toda to velja predvsem za zahtevne tabele, ki se med seboj prepletajo in vsebujejo kompleksne enačbe ali kodo. Poleg tega premore Libre Office še module za izdelovanje predstavitev (Impress), vektorsko risanje (Draw), urejanje zbirk podatkov (Base), matematičnih formul (Math) in izdelovanje grafov (Charts). V skladu s svojo odprtokodno zasnovo pa LibreOffice podpira tudi različne dodatke in razširitve.
Calligra mora še dozoreti, da bi dosegla nivo Libre.
Prvo in pravzaprav edino »kompletno« alternativo predstavlja Calligra, ki je zasnovana za grafični vmesnik KDE. Calligra je dokaj drugačna od Libre Officea, saj ima vmesnik, ki skuša na zaslonu prikazati čim več funkcij, ki so na voljo, in s tem poenostaviti iskanje teh funkcij po večjem številu menujev. Calligra resda ni tako dovršena kot največji konkurent, a kljub temu ponuja module za pisanje, urejanje preglednic, izdelovanje predstavitev, oblikovanje diagramov, urejanje zbirk podatkov, risanje, planer in oblikovalnik idej oz. miselnih vzorcev. Žal pa noben od teh modulov ni tako dovršen, da bi ga bilo mogoče brez večjih težav uporabljati v kombinaciji z drugimi pisarniškimi paketi. Združljivost namreč bolj ali manj odpove že pri besedilih, saj na primer sploh ne podpira formatov Open Documents (ki jih, ne nazadnje, uporablja v svojih brzplačnih rešitvah celo Microsoft), pri drugih modulih pa je še bistveno bolj okrnjena.
Alternativcem tako ostajajo na voljo zgolj še nekateri eksotični paketi, kot sta WPS ali Softmaker Office, za tiste, ki ne potrebujejo celotnega pisarniškega paketa ali radi oblikujejo Linux povsem po svoje, pa so zanimivi tudi posamični pisarniški programi, kot je na primer AbiWord, ki se pogosto znajde v lahkih distribucijah Linuxa. Sem spadata še urejevalnik preglednic Gnumeric in program za izdelavo preglednic Pyntor, če omenimo le najfunkcionalnejši alternativi.
Libre Office
Vrsta: pisarniški paket.
Moduli: urejevalniki besedil, preglednic, predstavitev, matematičnih formul in zbirk podatkov, program za vektorsko risanje.
Cena: brezplačen.
Splet: libreoffice.org.
Najmanjše zahteve: Linux z grafičnim vmesnikom.
✓ najpopolnejši paket, dobra združljivost, razširljiv, funkcionalen.
✗ strojno zahteven paket.
Calligra
Vrsta: pisarniški paket.
Moduli: urejevalniki besedil, preglednic, predstavitev in zbirk podatkov, risarski program, planer opravil, oblikovalnik idej.
Cena: brezplačen.
Splet: calligra.org.
Najmanjše zahteve: Linux s KDE.
✓ dober vmesnik s preglednimi rešitvami, veliko dodatnih modulov.
✗ potrebuje KDE, omejena združljivost z drugimi paketi.