Objavljeno: 27.4.2021 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Monitor Maj 2021

Majhni veliki računalniki

Kaj imajo skupnega Rasperry Pi, Banana Pi in Intel Minnow? Kaj so njihove prednosti pred notesniki, tablicami in namiznimi peceji? Jih lahko uporabljamo za šolanje na daljavo? Pa alternative?

V 80. in 90. letih preteklega stoletja so priljubljeni hišni računalniki, ki smo jih uporabljali predvsem za igranje igric, zrasli v namizne peceje, primerne tudi za pisarniško delo, iz teh pa v še zmogljivejše ob- in podmizne stolpe, ki so nas očarali z odlično trirazsežno grafiko, s potopitvijo v navidezni svet računalniških iger in tekočim predvajanjem videa v visoki ločljivosti. V drugem desetletju tretjega tisočletja so se peceji, predvsem po zaslugi skokovito naraščajoče stopnje integracije tiskanih vezij in zato vzpona industrije pametnih telefonov, ponovno začeli krčiti.

Čeprav si še vedno lahko omislimo klasični PC v ohišju ATX, danes večina prisega na mini peceje in notesnike, ki zasedejo bistveno manj prostora, a še vedno ponudijo dovolj zmogljivosti za pisarniško delo in igranje manj zahtevnih računalniških iger. Uporabniki, ki potrebujejo zgolj občasen dostop do interneta, se pogosto zadovoljijo le s pametnim telefonom, a z njim večinoma ne morejo povezati kakovostnega monitorja in tipkovnice. Nekateri proizvajalci podporo za dostop do spleta in ogled filmov vgrajujejo tudi v boljše televizorje, ostale televizorje s priključkom HDMI pa lahko opremimo z vtičnimi mikro peceji velikosti kreditne kartice. Med mikro peceji, ki večinoma temeljijo na platformi ARM, so še računalniške tablice in pametne ure. A tudi zadnji navadno nimajo možnosti priklopa velikega monitorja in/ali tipkovnice.

Britanski razvijalci so v sodelovanju s proizvajalcem čipov Broadcom že leta 2012 ustvarili nov razred poceni mikro pecejev, v začetku namenjenih učenju računalništva v državah v razvoju. A je Raspberry Pi prav zaradi svojih majhnosti, cenenosti in relativno visoke zmogljivosti že kmalu postal priljubljen tudi med robotiki in tistimi, ki so Linux uporabljali kot svoj drugi operacijski sistem. Raspberry Pijem so že kmalu sledili Banana Piji in številni mikro peceji drugih proizvajalcev.

Raspberry Pi

Čeprav Raspberry Pi nima vgrajenega monitorja ali tipkovnice, so imele že prve različice priključke USB, prek katerih smo lahko povezali tipkovnico ali miško, obenem pa tudi vtičnico za priklop na antenski vhod televizorja, ki so ga kmalu nadomestile vtičnice HDMI za uporabo s sodobnim monitorjem ali televizorjem. Čeprav so Rasberry Piji ohranili velikost od ene do dveh kreditnih kartic, lahko ponudijo več kot dovolj zmogljivosti za domačo pisarno, igranje preprostih računalničkih igric, učenje računalništva pa tudi šolanje na daljavo.

Pri zmogljivejših Raspberry Pijih sta na voljo tudi posebni vtičnici za povezavo namenskih digitalnih prikazovalnikov in digitalnih kamer, ki prideta prav predvsem razvijalcem strojne opreme. Kamero sicer lahko uporabimo tudi za učenje na daljavo, vendar moramo dodati še analogni ali digitalni mikrofon. Vseeno je spletna kamera USB z mikrofonom, ki jo lahko uporabljamo tudi z običajnim PC, priročnejša, enostavnejša in bolj estetska rešitev.

Za udobno delo od doma je pomembna tudi programska oprema. Čeprav smo na prvih Raspberry Pijih tipov A in B v začetku zaradi majhnega glavnega pomnilnika (okoli 256 kB) lahko poganjali Linux le v tekstovnem načinu in se tudi kasnejši Linuxi z grafičnimi vmesniki dolgo niso mogli kosati z Windows in drugimi operacijskimi sistemi za večje računalnike, so različici 2 in 3 ter predlanska štirica z vse večjimi kapacitetami kartic mikro SD ter vse prijaznejšimi grafičnimi vmesniki novih različic Linuxa in zastonjskim pisarniškim paketom LibreOffice omogočile podobne funkcionalnosti, kot jih imajo veliki peceji.

Novembra lani smo dobili še Raspberry Pi 400 oziroma Rasberry Pi 4 skrit v ohišju majhne tipkovnice, v kompletu pa so še optična računalniška miška, kartica SD, priključni kabel za monitor in napajalnik. Čeprav novi mikro PC spominja na hišni računalnik Spectrum ZX 81 z začetka 80. let preteklega stoletja, ima podobe zmogljivosti kot povprečno zmogljivi deset let stari namizni peceji. Pri tem ima Broadcomov procesor ARM Cortex-72 z grafičnim jedrom, ki lahko zaradi boljšega hlajenja tiktaka kar pri 1,8 GHz, na voljo kar 4 GB glavnega pomnilnika. Med priključki še posebej izstopajo dva mikro HDMI ter po dva USB 2.0 in USB 3.0. Priključka USB 3.0 omogočata hiter prenos podatkov na zunanje podatkovne pogone.

Vendar je za domače delo navadno primernejši in cenejši Raspberry Pi 4B z od 1 GB do 8 GB pomnilnika in s standardnim dvovrstičnim 40-polnim priključkom, s katerim lahko povežemo svojo ali kupljeno razširitveno ploščo. Ostali priključki so enaki kot pri Raspberry Pi 400.

Ker pa ima Raspberry Pi 4 fiksno strojno arhitekturo, se moramo že na začetku odločiti, koliko pomnilnika SDRAM potrebujemo, pri čemer je cenovni razpon računalnikov brez ohišja in napajalnika v ZDA od okoli 35 USD do okoli 75 USD, Raspberry Pi 400 s 4 GB SDRAM pa stane okoli 70 USD.

Zanimivo je, da še vedno izdelujejo tudi starejše Rapberry Pije in oskubljene različice Zero in Pico, saj jih mnogi graditelji uporabljajo za enostavnejše projekte, hkrati pa so tudi cenejši. Denimo, najbolj oskubljena različica, Pico, na osnovi mikrokrmilnika ARM Cortex-M0+ z 264 kB vgrajenega statičnega RAM in 2 MB bliskovnega trajnega pomnilnika stane v ZDA le okoli 4 USD. Res pa je, da ima samo vhodno-izhodne priključke, zaporedni vmesnik (po standardu TTL RS-232) in priključek mikro USB za napajanje. Ker obenem porabi malo energije, je primeren predvsem za vgradnjo v različna krmilja.

Pri nakupu starejše različice Raspberry Pi bomo deležnih posodobitev, kot je večji glavni pomnilnik pri Raspberry Pi 1A+ in 1B (512 kB namesto 256 kB). Povejmo še, da naj bi Raspberry Pi 2 proizvajali do prihodnjega leta, ostale pa najmanj do leta 2026. Pri tem ne preseneča, da so ukinili le modele z analognim video priključkom (RCA), saj ima večina današnjih televizorjev in monitorjev le digitalni priključek HDMI ali DVI, pri čemer za povezavo Raspberry Pi potrebujemo le ustrezen kabel.

Uporabni tudi za šolanje na daljavo

Ko je lani epidemija covida 19 prisilila učence, dijake in študente v šolanje na daljavo, so mnogi starši pohiteli z nabavo priročnih notesnikov zanje, drugi so jim posodili kar svoje pametne telefone. A zadnji so zaradi premajhnega zaslona in odsotnosti prave tipkovnice le zasilna rešitev. Nekateri smo se znašli drugače.

Pogled na zaprašeni Raspberry Pi 3B+, ki sem ga pred leti nabavil samo zato, ker me je mučila radovednost, kaj zmore tako majhen računalnik, nad katerim so se navduševali celo računalniški laiki, in ali mi bo zanj uspelo izdelati priročno ohišje, mi je zaradi kar štirih vtičnic USB 2.0 in vtičnice HDMI za sodoben monitor vlil upanje. In res! Spletna kamera z mikrofonom je bila vse, kar je bilo poleg kartice mikro SD, monitorja, tipkovnice, miške in udobnih avdio slušalk še potrebno za šolanje na daljavo. Kasneje sem slušalke za udobnejše delo nadomestil s prilagoditvenim vezjem iz dveh ločilnih avdio transformatorjev in starim CD-radiokasetofonom, ki sem mu že pred leti izdelal avdio vhod.

Vendar brez ustrezne sistemske in aplikacijske programske opreme mikro pece ne bi bil uporaben za šolanje na daljavo. K sreči za uporabo Microsoft Office 365 in Microsoft Teams zadošča že v Raspberry Pi OS vgrajeni spletni brskalnik. Kasneje sem lahko s spleta potegnil tudi celovito rešitev na osnovi slike podatkovnega pogona z zadnjim operacijskim sistemom Raspberry Pi OS z že nameščeno aplikacijsko programsko opremo za osnovo pisarniško delo, šolanje na daljavo in učenje programiranja.

Industrijske aplikacije

Leta 2014 so snovalci Rasberry Pi izdelali prvo različico za industrijske aplikacije, ki so jo poimenovali računski modul (angl. compute module), saj ima vse zunanje priključke strnjene na robnem konektorju. Čeprav je tiskanina z 200 priključki fizično združljiva s pomnilniškim modulom SDRAM DDR2 SO-DIMM, jo lahko vtaknemo izključno v namenske industrijske matične plošče različnih proizvajalcev, nikakor pa ne v prosto pomnilniško razširitveno mesto osebnega računalnika.

Modularna zasnova daje večjo prilagodljivost, saj je profesionalnim razvijalcem strojne opreme z ustreznimi programskimi orodji sorazmerno enostavno pripraviti načrte za izdelavo matičnih plošč za različne krmilne aplikacije. Strojna izdelava plošč ni zelo zahtevna, zato jih lahko naročimo tudi pri nekaterih slovenskih izdelovalcih tiskanih vezij. A za ljubiteljske računalničarje so vsekakor primernejši Raspberry Piji z vgrajenim dvovrstičnim 26- (samo Raspberry Pi 1) ali 40-polnim priključkom, prek katerega lahko povežem svojo elektroniko.

Banana Pi

Medtem ko so Raspberry Piji namenjeni predvsem osebni rabi ter vgradnji v manjše robote ali industrijske krmilnike, so med mikro peceji Banana Pi (BPI) kitajskega proizvajalca Shenzhen SINOVOIP tudi različice z dva do pet 1 Gbps ethernetnimi priključki ter vmesnikoma Wi-Fi in bluetooth, ki lahko delujejo kot usmerjevalniki, požarni zidovi in/ali omrežna stikala z odprtokodno programsko opremo.

Poleg procesorja ARM z dvema do štirimi procesorskimi jedri ima družina Banana Pi BPI-R vgrajen še Broadcomov usmerjevalniški čip. Najzmogljivejši član družine je 64-bitni BPI-M64 s štirimi jedri ARM Cortex-A53, pri katerem se ne moremo nadejati le računalniške grafike, saj je brez priključka HDMI, ima pa vodilo mini PCIe, v katerega lahko vstavimo grafično kartico. Poleg ležišča za kartico mikro SD je na voljo tudi priključek SATA za disk ali SSD, na katerega lahko namestimo tudi operacijski sistem. Starejša člana družine, BPI-R1 in BPI-R2, imata vtičnico HDMI za priklop monitorja, a temeljita na 32-bitnih procesorjih z dvema ali s štirimi jedri ARM Cortex-A7. Grafični procesor pri prvem je Mali 400 MP2, pri drugem pa Mali 450 MP4.

A če si pri usmerjevalniku vseeno želite 64-bitnosti in boljše grafike ter se zadovoljite z le dvema ethernetna vmesnikoma, je Banana Pi BPI-W2 s štirimi procesorskimi jedri ARM Cortex-A53, ki združuje še zmogljiv grafični procesor Mali T820 MP3, 2 GB SDRAM in vmesnik Wi-Fi, prava rešitev. Za žični priklop več kot ene intranetne naprave moramo dodati le še omrežno stikalo. Več o odprtokodnih usmerjevalnikih lahko preberete v člankih Kako ubraniti domače računalnike in Izdelajmo odprtokodni usmerjevalnik v posebni poletni izdaji Monitorja, Hekanje iz leta 2019.

Po drugi strani je družina Banana Pi BPI-M po zgradbi in velikosti najbolj podobna Raspberry Pijem. Čeprav z njimi ni povsem združljiva in zanjo večinoma potrebujemo posebej prilagojene različice operacijskih sistemov, že BPI-M1 (prodajajo ga od leta 2014) postreže s pestrejšim naborom priključkov in tipal, med katerimi so SATA, 1 Gbps etherent, 3 USB, mikrofon, HDMI, S-VIDEO, infrardeči sprejemnik, priključek za digitalno kamero, priključek za digitalni prikazovalnik ter 26-polna vtičnica za uporabniške aplikacije. Pri tem ima mikro pece vgrejanega tudi 1 GB pomnilnika SDRAM DDR3. Različica Banana Pi PBI-M+ je na zunaj videti enako, a dodaja brezžične komunikacije bluetooth in Wi-Fi.

BPI-M2+ (BPI-M2 Plus) je zelo podoben svojemu predhodniku, a ima zmogljivejši procesor s štirimi procesorskimi jedri Cortex-A7. Ostale funkcionalnosti so podobne, razen pri še enkrat manjšem in oskubljenem BPI-M2 Zero, ki ima SDRAM DDR3 z le 512 kB (namesto 1 GB) ter po en priključek mikro HDMI, USB in 40-polno vtičnico s splošnonamenskimi priključki, ki so razporejeni enako kot pri nekaterih Raspberry Pi. Medtem ko BPI-M2 Ultra s štirimi procesnimi jedri ARM Cortex-A7, z grafičnim procesorjem podobne zmogljivosti kot procesor igralne konzole Xbox, 2 GB SDRAM DDR3, 8 GB bliskovnega pomnilnika, vmesnikom SATA, s strojnim dekodiranjem videa, priključkom CSI za digitalno kamero, z infrardečim sprejemnikom in ostalimi priključki, ki jih najdemo tudi pri osnovni različici, uporabniku ponudi pravo razkošje funkcionalnosti. Cenejši BPI-M2 Berry s pol manjšim SDRAM (le 1 GB) in brez vgrajenega bliskovnega pomnilnika ponudi podobno procesorsko moč glavnega in grafičnega procesorja.

Še zmogljivejše procesorje imajo BPI-M3, BPI-M4 in BPI-M64. BPI-M3 8-jedrni procesor Allwinner A83T tiktaka pri 1,8 GHz, 2 GB SDRAM LPDDR3 pa deli z grafičnim procesorjem PowerVR SGX 5441 MP, ki podpira standard OpenGL ES 2.0. Po drugi strani BPI-M4 in PBI-M64 poganjajo po štiri 64-bitna procesorska jedra ARM Cotrtex-A53, kar v kombinaciji z vgrajenim grafičnim procesorjem Mali zagotavlja solidne grafične zmogljivosti tudi v primerjavi s cenejšimi pecejevskimi notesniki. Podobne zmogljivosti ima tudi vgradni BPI-S64 s fizično enakim robnim konektorjem (vendar električno nezdružljivim) kot pomnilniški moduli SODIMM-DDR3 z 204 priključki, prek katerega komunicira z namensko osnovno ploščo, podobno kot računski moduli Raspberry Pi.

Linaro 96boards

Linaro je inženirska skupnost, v kateri sodelujejo priznani proizvajalci strojne in sistemske programske opreme, kot so ARM, Freescale Semiconductor, IBM, Samsung, ST-Ericsson, Texas Instruments, NXT, Intel in AMD. Čeprav vsi proizvajajo lastne mikro peceje, so se dogovorili za skupne specifikacije posameznih tipov mikro pecejev pod skupno blagovno znamko 96boards. Najmanjši mikro peceji IoT imajo velikost kreditne kartice, večji pa so velikosti polovice lista A4, kot mini ATX. Za vsak tip računalnikov so standardizirani velikost tiskanega vezja (plošče), nekateri priključki, denimo ethernetni, USB in HDMI, in signali razširitvenega konektorja (npr. 40-polna vtičnica).

Večina računalnikov temelji na procesorskih čipih z jedri ARM, nekateri pa imajo tudi druge arhitekture, kot je AMD64 ali Intel x86. Med razvijalci, ki tudi pri miko pecejih vztrajajo na platformi x86, so priljubljene Intelove razvojne plošče MinnowBoard MAX z 2 GB pomnilnika SDRAM DDR3, ki jih poganja 64-bitni procesor Intel Atom E3825. Na sodobnem monitorju lahko prek konektorja mikro HDMI prikažejo sliko ločljivosti do 1.920 x 1.080, obenem pa imajo tudi priključke USB 2.0, USB 3.0, avdio in 26-polni, dvovrstični konektor za razširitvene plošče. Na MinnowBoard MAX lahko poganjamo različne linuxe, vključno z Androidom, in Microsoftove Windows. V ponudbi vsakovrstnih razširitvenih plošč, ki jih lahko primerjamo s ščiti za Arduino, najdemo tudi krmilnike dronov.

Med najzmogljivejšimi ploščami 96borads so tudi namizni peceji z arhitekturami ARM Cortex, katerih glavni pomnilnik (SDRAM) lahko doseže do 64 GB, ki so po zmogljivostih primerljivi z običajnimi namiznimi peceji, a so namenjeni razvoju aplikacij za Android in druge linuxe. Obenem imajo tudi možnost vgradnje zmogljivih grafičnih kartic, vsekakor pa lahko zanje dokupimo tudi ustrezno ohišje.

Povejmo še, da lahko na nekaterih mikro pecejih 96bards (npr. QualComm DragonBoard 410c, NXP i.MX6, NXP i.MX7, NXP i.MX8, Intel MinnowBoard Trubot, Intel MinnowBoard MAX) poganjamo Windows 10 IoT Core.

Alternative

Googlov operacijski sistem Android je z razmahom pametnih telefonov dobil veliko zvestih privržencev, vendar pametni telefoni niso ravno idealna rešitev za domače pisarno, saj nimajo tipkovnice, obenem pa je za daljše delo potreben veliko večji prikazovalnik. Namesto tega lahko uporabimo namenski mikro pece z vgrajenim operacijskim sistemom Android, ki ga lahko nadgrajujemo.

Denimo RikoMagicova paleta mikro pecejev RKM ponudi priključke, kot so HDMI za priklop na monitor ali televizor, USB, prek katerega povežemo miško, ležišče za kartico mikro SD in ethernetni priključek za tiste, ki ne uporabljajo Wi-Fija. Ker je Android zasnovan za zaslone na dotik pametnih telefonov, tipkovnice načelno ne potrebujemo, lahko pa jo vseeno uporabljamo, če dokupimo razdelilnik USB, ki omogoča tudi priklop zunanjih podatkovnih pogonov. Če vseeno želimo več priključkov USB in možnost vgradnje diska ali SSD, se lahko odločimo tudi za nakup večjih in zmogljivejših modelov RKM, ki se pogledujejo s klasičnimi mini peceji s procesorji Intela in AMD.

Kako do zastonjske programske opreme?

Kljub popularnosti prvega mikro peceja Raspberry Pi so mnogi navdušenci že po nakupu obupali, saj je bila namestitev programske opreme pogosto veliko bolj zapletena kot v Microsoftovih Windows. Pogosto smo morali najprej s spleta prenesti ustrezne različice podporne programske opreme in jih nato naložiti, preden smo lahko namestili želeno aplikacijo.

Zmedi je naredilo konec standardno skrbniško orodje za nameščanje programske opreme s spleta apt-get (sudo apt-get, če program zaganjamo kot navaden uporabnik), ki je omogočilo njen samodejni prenos z razpoložljivih spletnih strežnikov. Torej se zato ni več treba ukvarjati z iskanjem aplikacij, zadoščata že ukaza apt-get update, s katerim naložimo popravke in dopolnitve zbirke razpoložljive programske opreme za samodejno nameščanje, in apt-get install .

Programska oprema

Včasih so bili večina notranjih arhitektur in operacijski sistemi računalnikov skrbno varovane skrivnosti njihovih proizvajalcev, v 90. letih preteklega stoletja pa smo za peceje (ki imajo že od IBM XT naprej odprto arhitekturo) končno dobili prvi odprtokodni operacijski sistem Linux, ki sprva ni imel kakovostnega grafičnega uporabniškega vmesnika, zato se je večina poslovnih in domačih uporabnikov raje oklepala Microsoftovih Windows. A ti so bili veliko preobsežni, da bi jih bilo moč leta 2012 enostavno prilagoditi za delovanje v prvem Raspberry Piju. Navdušencem nad novo mikro pecejevsko strojno platformo tako ni preostalo drugega kot čakanje na izboljšave grafičnih vmesnikov naraščajočega števila združljivih izvedb Linuxa pa tudi na prve uporabne pisarniške pakete in večpredstavne aplikacije, ki bi omogočili udobno domače delo in večerne oglede filmov.

Odprtokodni in prilagodljivi Linux je vseeno postal prva izbira računalniških zanesenjakov pa tudi profesionalnih in ljubiteljskih programerjev, ki so želeli odprtokodni operacijski sistem, nad katerim bi imeli popoln nadzor. S prevodi različnih linuxov za naraščajoče število mikro pecejevskih platform so razvijalci večali število uporabnikov in nemalokrat pridobili sponzorstva proizvajalcev priljubljenih mikro pecejev.

Končno so izboljšave grafičnih vmesnikov popularnih različic Linuxa tudi uporabnikom, vajenim Microsoft Windows, omogočile enostavno uporabo mikro pecejev. Svoje je prispeval tudi zastonjski pisarniški paket LibreOffice, ki se po funkcionalnostih iz leta v leto bolj približuje Microsoftovemu Officeu, medtem ko se med programi za predvajanje glasbe, videa in filmov vse bolj uveljavlja vsestranski VLC. Na poenostavitev uporabe mikro pecejev je vplival lanski začetek epidemije koronavirusa. Ta je spodbudil pripravo obsežnejših slik operacijskih sistemov (cca 3 GB) s prednameščenimi aplikacijami, kot je LibreOffice, ki so potrebne za delo in šolanje na daljavo.

Ne preseneča torej, da se je z brezplačno alternativo Linuxu, to je z Windows 10 IoT Core, in s plačljivim Windows 10 IoT Enterprise (z 90-dnevno preizkusno različico) v »igro« podal tudi Microsoft.

Kateri operacijski sistem izbrati?

Za večino mikro pecejev je namizna različica Linuxa gotovo prva izbira. O tem, katero se izplača izbrati za splošno rabo računalnika, nam navadno ni treba dolgo razmišljati. Denimo pri Raspberry Pi je to Raspberry Pi OS, pri Banana Pi Ubuntu Mate s privlačnim grafičnim vmesnikom itn. Po drugi strani je vabljiv tudi Android, a za udobno delo zahteva dovolj zmogljivo grafično podporo. Windows 10 IoT preseneti s podobnostjo Windows 10 za velike peceje, a za zdaj še nekoliko slabše izkorišča zmožnosti strojnih platform ARM. Denimo pospeševanje predvajanja videa z Youtuba je v Raspberry Pi OS na Raspberry Pi 3B+ bistveno hitrejše kot iz vgrajenega brskalnika v Windows 10 IoT Core.

Kakorkoli, kartico mikro SD z 32 GB, ki je več kot dovolj prostorna za namestitev kakršnegakoli operacijskega sistema za mikro pece, lahko kupimo že za okoli 5 EUR, zato se na nam ni treba odločiti samo za enega.

Kaj omogoča Windows 10 IoT Core in kako ga namestiti?

Microsoft je Windows 10 prilagodil za delovanje v mikro pecejih interneta stvari (IoT). Različici Windows 10 IoT Enterprise in Windows 10 IoT Core omogočata poganjanje Okenskih aplikacij, razvitih za univerzalno osnovno Windows platformo (UWP – angl. Universal Windows Platform). Windows 10 IoT Core deluje v mikro pecejih z arhitekturama x86 in AMD64, pri katerih omogoča tudi zaganjanje vseh ostalih programov za Windows 10, ki se lahko zadovoljijo z manj kot 1 GB glavnega pomnilnika in drugimi omejenimi sistemskimi sredstvi. Mikro pece z Windows 10 IoT Core se gostiteljskemu peceju z Windows 10 predstavi kot zunanja naprava, na katero lahko z orodjem Windows 10 IoT Core Dashboard iz gostiteljskega PC naenkrat namestimo in zaženemo le eno aplikacijo za UWP.

Windows 10 IoT Core Dashboard je zastonjska aplikacija, ki jo na gostiteljski PC z licenčnimi Windows 10 namestimo po navodilih s spletne strani docs.microsoft.com/en-us/windows/iot-core/connect-your-device/iotdashboard. Z njo za vsak mikro pece pripravimo sistemski pogon z Widows 10 IoT Core na kartici SD, podatkovnem ključku, zunanjem disku, zunanjem SSD ali drug podatkovni pogon USB. Pred pripravo slike operacijskega sistema določimo ime mikro peceja (naprave IoT) ter določimo njegove skrbniške poverilnice. Če nameravamo mikro pece povezati prek brezžičnega omrežja, moramo izbrati tudi dostopno točko Wi-Fi, pri čemer lahko izbiramo le med že shranjenimi dostopnimi točkami v osebnem računalniku.

Povejmo še to, da je mogoče Windows 10 IoT Core namestiti tudi iz PC z drugimi dovolj novimi različicami Windows, če se prijavimo v program preizkuševalcev predoglednih različic Microsoftovih aplikacij in operacijskih sistemov na Microsoftovi spletni strani za razvijalce. Dovolj je, če imamo Microsoftov račun (če ga še nimamo, ga lahko brezplačno ustvarimo) in izpolnimo elektronsko prijavnico. S spleta nato prenesemo namestitveno datoteko *.MSI za predogledno različico Windows 10 IoT Core za Raspberry Pi 3B+ (različica 17661), ki se samodejno namesti v imenik :\Program Files (x86)\Microsoft IoT. Pri večini pecejev je sistemski pogon C. S tem namestimo orodje za peko kartic SD iz datotek *.FFU. Za več funkcionalnosti se izplača nato namestiti zadnjo različico Windows 10 IoT Core za Raspberry Pi (npr. med nastajanjem članka je bila to 17785), saj različica 17661 ne podpira ožičenega etherneta.

Nato vsebino izbrane datoteke *.FFU z orodjem IoTCoreImageHelper.exe prenesemo na kartico SD ali podatkovni pogon USB, nakar jo vstavimo v mikro pece in ga zaženemo. Pred nami je Windows 10 IoT Core, katerega zadnje različice vsebujejo tudi spletni brskalnik, a je predvajanje videa z njim (npr. z Youtuba) veliko počasnejše kot v Raspberry Pi OS. Čeprav na spletu za Windows 10 IoT Core že najdemo kar nekaj gotovih aplikacij, lahko v Visual Studiu razvijamo tudi svoje, pri čemer si lahko pomagamo tudi z enostavnimi primeri, kot je Hello World.

Povejmo še, da Windows 10 IoT Core za zdaj deluje samo na Raspberry Pi 2 in Raspberry Pi 3 ter njunih podrazličicah, ne pa tudi na Raspberry Pi 4. Plačljivi Windows 10 IoT Enterprise za arhitekturi x86 in AMD64 je splošnejši ter omogoča poljubno poganjanje aplikacij UWP iz grafičnega vmesnika mikro peceja.

Kako začeti?

Podobno kot veliki peceji imajo tudi mikro peceji operacijski sistem shranjen enem od pogonov za hrambo množičnih podatkov; večina na kartici SD, novejši pa omogočajo tudi zagon s podatkovnega ključka, SSD ali z diska.

Za pripravo zagonskega podatkovnega pogona potrebujemo klasični pece ali mikro pece z dvema karticama (mikro) SD ali vgrajenim podatkovnim pogonom in s prostim ležiščem za kartico (mikro) SD, s katerim najprej s spleta prenesemo sliko izbranega operacijskega sistema (npr. Raspberry Pi OS) in jo nato s posebnim orodjem (npr. Win32 Disk Imager) prenesemo na zagonski podatkovni pogon. Sorazmerno enostavna instantna namestitev v primerjavi z namestitvijo programske opreme na klasični PC prihrani veliko časa in zamudnega sistemskega dela …

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

WgtTlaQnT-o

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji